Zadetki iskanja
1. delati, da kaj preneha goreti: ugašati sveče; ugašati in prižigati / ugašati cigareto
// nepreh. prenehavati goreti: stenj je ugašal / sveča ugaša / ogenj v kaminu že ugaša
2. delati, da kaj preneha svetiti: ugašati luči, svetilke
// nepreh. prenehavati svetiti: reklamne luči so se prižigale in ugašale / ekspr. zvezde že ugašajo
3. knjiž. prenehavati biti, obstajati: pomembne družine druga za drugo ugašajo / ugaša mu občutek za čas; upanje jim ugaša / smehljaj na obrazu je začel ugašati / zunaj je ugašal dan se je nočilo / ugašala je v velikih bolečinah umirala; v naročju ji ugaša življenje sina ji umira sin
4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati
a) manj viden; izgubljati se: letalo je ugašalo v megli; sonce že ugaša za gorami
b) manj slišen: njegovi koraki ugašajo v daljavi
5. pog. izključevati, izklapljati: otrok prižiga in ugaša radijski sprejemnik
● ugašati apno živo apno polivati z vodo; gasiti
- ugašajóč -a -e:
ugašajoča svetilka
kdor kaj ugiba: ti si dober ugibalec / ugibalec ugank reševalec
glagolnik od ugibati: to je samo ugibanje; ugibanje skrivnosti; ugibanja o cenah; domneve in ugibanja / igrati se ugibanje oseb / bilo je veliko ugibanja, kdo bo naslednik
1. prizadevati si ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov: ugibal je njene misli, želje; ugibati, kaj se bo zgodilo; ugibati, kdo je tat; brezoseb. o tem se je veliko ugibalo
2. prizadevati si rešiti uganko, odgovoriti na vprašanje, postavljeno pri kaki družabni igri: dolgo je ugibal, a ni uganil; ugibate lahko trikrat / navedli so prvo črko, ostale so ugibali; ugibati imena, osebe
♦ etn. ugibati barvice otroška igra, pri kateri se ugotavlja, katero barvo kdo predstavlja
3. star. premišljevati, razglabljati: takoj sta začela ugibati, koga bi poslala tja; zaskrbljeni ugibajo, kakšne bodo posledice; tako je ugibal sam pri sebi
4. star. praviti, govoriti: o njem so ugibali zelo čudne stvari
- ugibáje :
hodil je sem in tja, ugibaje, kaj bo
- ugibajóč -a -e:
legel je, ugibajoč, kakšno bo vreme
1. narediti kaj gladko, ravno: ugladiti hrapavo površino; pren., ekspr. otrokom bi rad ugladil pot v življenje
// slovnično, stilno izboljšati: ugladiti članek / ugladiti slog
2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: ugladil je prepir med njima
● ekspr. ugladiti komu pot v kako družbo omogočiti komu, da lažje pride, se vključi
- ugláditi se
1. postati gladek, raven: čelo se mu je ugladilo / gube na obrazu so se ugladile postale manj izrazite
2. knjiž. postati boljši, brez zapletov, napetosti: odnosi so se ugladili
- uglájen -a -o in uglajèn -êna -o
1. deležnik od ugladiti: uporabljati uglajen jezik; s tem mu je bila pot uglajena
2. ki se vede, ravna v skladu z družabnimi pravili in ne povzroča zapletov, napetosti: uglajen človek / uglajen nastop; uglajeno vedenje; prisl.: uglajeno se vesti
1. delati kaj gladko, ravno: uglajati površino kamna; pren., ekspr. uglajati komu pot v življenje
2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom dosegati, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: uglajati prepire, spore
lastnost, značilnost uglajenega človeka: njegova uglajenost jo je očarala; svetovljanska uglajenost / uglajenost v vedenju / govorniška uglajenost
1. glagolnik od uglasbiti: uglasbitev s sodobnimi kompozicijskimi postopki
2. skladba, navadno na besedilo: v drugem delu zbirke so uglasbitve Prešernovih pesmi
dati čemu glasbeno, zvočno podobo: pesem je uglasbil znani skladatelj
- uglásben -a -o:
na novo uglasbeno besedilo
1. naravnati glasbilo na določeno tonsko višino: uglasiti klavir, orgle; uglasiti za pol tona višje; uglasiti kitaro po klavirju; uglasiti citre s ključem
2. ekspr. narediti, da je kaj skladno, ubrano: uglasiti barve; uglasiti glasove pevcev / arhitekt je uglasil velikost oken s pročeljem
// narediti, da je kaj skladno, enotno: uglasiti medsebojna stališča
3. elektr. naravnati napravo na določeno frekvenco: uglasiti oddajnik, sprejemnik; uglasiti anteno
- uglašèn -êna -o
1. deležnik od uglasiti: uglašen zbor; uglašena celota; uglašena igra orkestra; uglašen violončelo; barvno uglašen
2. knjiž. ki ima, izraža lastnosti, vsebino, kot jo določa dopolnilo: podobno uglašeni ljudje; na enotni barvni ton uglašena slika; na to temo je uglašeno vse posvetovanje; drugače uglašena razpoloženja
● ekspr. danes pa je oče na kratko uglašen je nerazpoložen, razdražljiv; ekspr. srce ima uglašeno na dobre strune je dober človek; prisl.: oba elementa se uglašeno prepletata
lastnost, značilnost uglašenega: uglašenost klavirja / uglašenost barv na sliki / čustvena, notranja uglašenost; idejna uglašenost
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4886
- 4887
- 4888
- 4889
- 4890
- 4891
- 4892
- ...
- 5626
- Naslednja »