Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čekôvnopráven -vna -o prid. (ō-ā)
nanašajoč se na čekovno pravo: čekovnopravno razmerje
SSKJ²
čeláda -e ž (ȃ)
1. zaščitno pokrivalo, navadno kovinsko: povezniti si čelado na glavo; jeklena, usnjena, železna čelada; gasilska, tropska, vojaška čelada; čelade za motoriste / iz mraka so se pokazale svetle čelade ljudje v čeladah
● publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav
2. ekspr. glava: pazi, da je ne dobiš po čeladi
SSKJ²
čeládar -ja m (ȃ)
1. ekspr. vojak s čelado: za tankom se je peljalo pet kamionov čeladarjev
2. izdelovalec čelad:
SSKJ²
čeládast -a -o prid. (ȃ)
po obliki podoben čeladi: čeladast klobuk
♦ bot. čeladasti cvet
SSKJ²
čeláden -dna -o (ȃ)
pridevnik od čelada: čeladni jermen
SSKJ²
čeládnica -e ž (ȃ)
bot. močvirska rastlina s čeladi podobnim izrastkom na cvetni čaši, Scutellaria:
SSKJ²
čeládnik -a m (ȃ)
ekspr. vojak s čelado: čeladniki so obkolili jetnike
SSKJ²
čelák -a m (á)
kdor ima široko, veliko čelo:
SSKJ²
čeláren -rna -o prid. (ā)
nar. nenavaden, skrivnosten, čuden: imel sem mešan, čelaren občutek; čelarna prikazen
// nar. vzhodno zvijačen, varljiv: čelarni svet
SSKJ²
čelárnost -i ž (ā)
nar. lastnost čelarnega:
SSKJ²
čêlast -a -o prid. (é)
čelat: čelasta glava
SSKJ²
čelàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima široko, veliko čelo: čelat, dolgolas in suh fant; čelata glava
SSKJ²
čêlce -a s (ē)
ekspr. manjšalnica od čêlo: poljubila je otroka na čelce; belo, gladko čelce
SSKJ²
čêlček -čka m (ē)
ekspr. manjšalnica od čelce: izpod drobnega čelčka je pokukalo dvoje črnih očesc
SSKJ²
čêlek in čélek -lka m (ē; ẹ̄)
les. odpadek pri čeljenju:
SSKJ²
čêlen -lna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na čelo: čelne gube; čelna kost; vnetje čelne votline / čelni vodja je dal povelje za umik / čelna deska postelje; čelna stran panja, hiše
♦ aer. čelni veter veter, ki piha pravokotno na čelo vozila; geogr. čelna morena nasutina ledenika ob njegovem spodnjem koncu; teh. čelna ploskev ploskev, ki je pravokotna na vzdolžno os predmeta; urb. čelna postaja postaja, ki stoji pravokotno na smer tirov
    čêlno prisl.:
    čelno napasti sovražnika
SSKJ²
čelesta gl. celesta
SSKJ²
čeléšnik -a m (ẹ̑) nar.
1. palice za sušenje pri kmečki peči: Na čelešniku, ki visi izpod stropa, se suši moder predpasnik in otroška srajca (E. Cevc)
2. zapeček: On, pastirček, je utrujen dremal na čelešniku, zdaj pa zdaj je moral utrniti tresko (F. Bevk)
♦ etn. stojalo za goreče trske
SSKJ²
čeléšnjak -a m (ẹ̑)
zastar. čelešnik: sušiti srajco na čelešnjaku
SSKJ²
čelílen -lna -o prid. (ȋ)
les., v zvezi čelilna žaga krožna žaga za čeljenje lesa:
Število zadetkov: 106130