Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čelílnik -a m (ȋ)
les. krožna žaga za čeljenje lesa:
SSKJ²
čelíst -a m (ȋ)
glasb. kdor igra čelo: nocoj se nam je predstavil odličen čelist
SSKJ²
čelístka -e ž (ȋ)
glasb. ženska, ki igra čelo: nastopa izvrstna čelistka
SSKJ²
čêliti -im in čelíti čélim nedov. (é; ī ẹ́)
gladko prisekovati ali prirezovati: čeliti snope, slamo
♦ les. čeliti les prižagovati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagovati ga na določeno dolžino
SSKJ²
čêljenje in čéljenje -a s (é; ẹ́)
glagolnik od čeliti: čeljenje snopov / čeljenje lesa
SSKJ²
čeljúst -i ž (ȗ) nav. mn.
1. del obraza, v katerem so vraščeni zobje: čeljusti mu štrlijo naprej; odpreti, razkleniti čeljusti; brezzobe, močne čeljusti; spodnja, zgornja čeljust
● pog., ekspr. dobiti jih po čeljustih biti tepen, kaznovan zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja
// nizko kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: molči, čeljust stara; o ti čeljust široka
2. rabi se samostojno ali s prilastkom čeljustim podoben del orodja, naprave, stroja: pri vseh grabljah je moral popraviti čeljusti; čeljusti primeža, žerjava, klešč
♦ avt. zavorne čeljusti vzvoda, ki pritiskata na zavorni boben; šport. prestaviti čeljusti na smučko pritrjeni kovinski del stremen; strojn. drobilne čeljusti; zool. sprednja, srednja, zadnja čeljust organ žuželk za sprejemanje hrane
SSKJ²
čeljustáč -a m (á)
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: ne poslušaj tega čeljustača / je velik čeljustač in bahač
SSKJ²
čeljustálo -a s (á)
čeljustač: molči, čeljustalo neumno
SSKJ²
čeljustánje -a s (ȃ)
glagolnik od čeljustati: nočem poslušati tega čeljustanja / prazno čeljustanje
SSKJ²
čeljustáti -ám nedov. (á ȃ)
slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: kaj pa čeljustaš! neprenehoma ji je nekaj čvekal in čeljustal
// govoriti, pripovedovati: ljudje čeljustajo, da sem jaz kriv; vse mogoče čeljustajo o njem / tudi ti bi se bal, kaj bi čeljustal se hvalil, bahal
SSKJ²
čeljustàv -áva -o prid. (ȁ á)
slabš. ki vsebinsko prazno, nespametno govori: čeljustave babnice
SSKJ²
čeljústen -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na čeljust: čeljustni sklep; čeljustna kost; čeljustne mišice / čeljustna kirurgija
♦ avt. čeljustna zavora zavora, ki jo sestavljata zavorni boben in zavorne čeljusti; strojn. čeljustni drobilnik; zool. čeljustna nožica okončina pri rakih in pajkih, ki podaja hrano
SSKJ²
čeljústiti se -im se nedov. (ū ȗ)
slabš. hvaliti se, bahati se: čeljusti se, da bo sam napravil red
SSKJ²
čeljústka -e ž (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od čeljust:
SSKJ²
čeljústkar -ja m (ȗ)
obrt. sveder za vrtanje lukenj v čeljusti grabelj:
SSKJ²
čeljústnica -e ž (ȗ)
anat. čeljustna kost: spodnja, zgornja čeljustnica; rana na čeljustnici
SSKJ²
čeljústničen -čna -o (ȗ)
pridevnik od čeljustnica: čeljustnični izpah
SSKJ²
čeljústnik -a m (ȗ)
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: fant je velik čeljustnik / strupeni čeljustniki so obirali mladi par
SSKJ²
čêlnica -e ž (ȇ)
1. anat. čelna kost: prebil si je čelnico
2. nar., navadno v zvezi s panjski čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča; (panjska) končnica: poslikane panjske čelnice
3. nar. čelna deska postelje; končnica: rjuha je segala čez čelnico
SSKJ²
čêlničen -čna -o (ȇ)
pridevnik od čelnica: čelnična votlina
Število zadetkov: 106130