Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čémž -a m (ẹ̑)
bot. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih; čremsa
SSKJ²
čénča -e ž (ẹ̑)
nav. mn., ekspr. neresnična vest, izmišljotina: to so navadne čenče; ne verjemi tem čenčam; pripovedovati, raznašati čenče; to so same babje čenče; prazne čenče
// vsebinsko prazno govorjenje: bile so zatopljene v svoje čenče
// nav. ed. klepetav človek: ti si prava čenča; vem, da bo molčal, saj ni čenča
SSKJ²
čenčáč -a m (á)
ekspr. kdor (rad) čenča: to je pravi čenčač
SSKJ²
čenčálast -a -o prid. (á)
slabš. čenčast: čenčalaste babnice / sit sem že njihovega čenčalastega klepetanja
SSKJ²
čenčánje -a s (ȃ)
glagolnik od čenčati: moti ga s praznim čenčanjem / to bo spet čenčanja o njej
SSKJ²
čenčaríja -e ž (ȋ)
nav. mn. neresnična vest, izmišljotina; čenča: to so bile same čenčarije; ni mi do babjih čenčarij / izgubljati čas s praznimi čenčarijami čenčanjem
SSKJ²
čenčáriti -im nedov. (á ȃ)
čenčati: prepameten je, da bi čenčaril / rada čenčari o dogodkih v vasi
SSKJ²
čénčast -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. ki (rad) čenča: čenčasta baba; čenča čenčasta! / pripovedoval je čenčaste zgodbe
SSKJ²
čenčáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. vsebinsko prazno govoriti: uganjal je burke, čenčal in pel; po cele ure čenčajo; čenča kot stara baba
// govoriti, pripovedovati: saj ne ve, kaj čenča; same neumnosti čenča; ni ji mar, kaj čenčajo o njej
2. pripovedovati neresnične vesti: saj ni res, kaj čenčaš! čenčal je, da je našel cekine
SSKJ²
čenčàv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. ki (rad) čenča: pravijo, da je zelo čenčav; opravljive in čenčave ženske / čenčav časopis
SSKJ²
čenčávost -i ž (á)
ekspr. lastnost čenčavega človeka: babja čenčavost
SSKJ²
čenčúra -e ž (ȗ)
slabš. čenčač: molči, čenčura neumna!
SSKJ²
čènda člen. (ȅ)
nar. izraža pritrjevanje; seveda, da1: Boli. Čenda! Boli, boli! (I. Pregelj)
SSKJ²
čèp1 čépa m (ȅ ẹ́)
šport. stoja na zelo skrčenih nogah; čepenje: vzpon na prste, nato nekaj časa čep
SSKJ²
čèp2 čêpa m, mest. ed. tudi čépu (ȅ é)
1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo / luknjo v trupu čolna zapre z lesenim čepom; glinasti čep za livarske peči
2. teh. valjast ali stožčast predmet za povezovanje, spajanje: vijaki, matice, čepi; čep vtiča
3. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema očesoma: čep na trsu / rezati na čep
♦ les. čep lesen del za sestavljanje, povezovanje lesenih delov; med. čep delček strjene krvi, ki zamaši žilo; gnojni stržen v mandeljnih; čepek; ušesni čep iz ušesnega masla; strojn. čep jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik; zool. čep manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro zingel
SSKJ²
čêpar1 in čépar -ja m (ȇ; ẹ̑)
obrt. sveder za vrtanje čepnih lukenj; čepnik
SSKJ²
čepár2 -ja m (á)
izdelovalec čepov:
SSKJ²
čêpast -a -o prid. (é)
podoben čepu: čepast izrastek; čepasta os štrli iz kolesa
SSKJ²
čépec -pca m (ẹ̑)
zlasti v ruskem okolju, nekdaj glavi se prilegajoče žensko pokrivalo: nositi čepec iz čipk; nočni čepec; sobarica v naškrobljenem čepcu
SSKJ²
čêpek -pka m (ē)
manjšalnica od čep: zabiti čepek v sodček / odrezati trtno mladiko prav na kratko, na čepek
♦ nav. mn., anat. betičasta vidna čutnica, občutljiva zlasti za barve; med. gnojni stržen v mandeljnih
Število zadetkov: 106130