Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čerén -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima veliko čeri: čereni obalni pas
SSKJ²
čérfa -e ž (ẹ̑)
nar. lončena skleda za mleko: Izpraznili smo čerfo kislega mleka (I. Tavčar)
SSKJ²
čèrh čêrha m (ȅ é)
nar. (koruzni) storž: Frčejeva Reza jih [prašiče] je vabila s sabo s čerhom turščice (J. Jalen)
SSKJ²
čerkéska -e ž (ẹ̑)
v kavkaškem okolju suknji podobno moško oblačilo: oborožena jezdeca v čerkeskah
SSKJ²
černíd -a m (ȋ)
na Goriškem, Gradiščanskem in v Trstu, nekdaj vojak kmečke vojske, vpoklicane za obrambo mest: uporniki so strahovali mesto z grofi in černidi vred
SSKJ²
černozjóm -a m (ọ̑)
geogr. zelo rodovitna črna stepska prst: območje černozjoma
SSKJ²
čerôvje -a s (ȏ)
več čeri: divje, razjedeno čerovje
SSKJ²
červónec -nca m (ọ̑)
starejši sovjetski bankovec za deset rubljev: plačati s červonci
♦ num. ruski zlatnik, kovan v 18. in 19. stoletju
SSKJ²
česálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za česanje: česalni glavniki; česalni salon frizerski salon za ženske / česalni stroj
SSKJ²
česálka -e [česau̯ka tudi česalka] ž (ȃ)
zastar. frizerka: okrog nje se je trudilo več česalk
SSKJ²
česálnica -e ž (ȃ)
frizerski salon za ženske: česalnica in brivnica sta odprti ves dan
SSKJ²
česálnik -a m (ȃ)
tekst. stroj za česanje prediva:
SSKJ²
česálo -a s (á)
1. vet. glavnik za česanje grive in repa: snažiti živino s česalom; česalo za konje
2. obrt. glavniku podobna priprava za česanje dolgovlaknatega prediva:
SSKJ²
česánje -a s (ȃ)
glagolnik od česati: česanje in krtačenje las / česanje prediva
SSKJ²
česánka in čésanka -e ž (á; ẹ́)
tekst. preja iz česanega prediva: gladka, tanka česanka; volnena česanka
SSKJ²
česáti čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́)
1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
// (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj
2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
3. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak
    česán -a -o:
    tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
SSKJ²
čêsen -sna m (é)
začimbna rastlina z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli: puliti česen; dišati po česnu; začiniti ribe z zdrobljenim česnom; glavica, strok česna; star. kot česen beli zobje
♦ bot. divji česen gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž
SSKJ²
česljáti -ám nedov. (á ȃ)
česati v kratkih potegljajih: česljati si bradico; pren. veter mehko česlja strnišče
SSKJ²
česmín -a m (ȋ)
češmin: nabirati česmin
SSKJ²
česnáč -a m (á)
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: bahav česnač
Število zadetkov: 106130