Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čéšplja -e ž (ẹ̑)
sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad; sliva: otresti češpljo; zasaditi mejo s češpljami; izkoščičene češplje; kompot iz suhih češpelj
SSKJ²
čéšpljev -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na češpljo: češpljevi cmoki; češpljeva kaša, marmelada / češpljeve veje; češpljevo drevje
♦ zool. češpljev kapar
SSKJ²
čéšpljevec -vca m (ẹ́)
1. slivovka: dišeč in piten češpljevec
// češpljev kompot: češpljevec iz suhih češpelj
2. pog., ekspr. bojazljiv, neodločen človek: vsi ste sami češpljevci
SSKJ²
čéšpljevje -a s (ẹ́)
češpljevo drevje: onkraj vasi raste češpljevje
SSKJ²
čéštvo -a s (ẹ̑)
lastnosti, značilnosti Čehov: češtvo v Machovih delih / širjenje češtva češke narodne zavesti
SSKJ²
češúlja -e ž (ú)
1. več cvetov gosto skupaj: češulja bezgovega cvetja; češulje cvetja na koncu vej
2. odkrhnjena vejica: pod obrano češnjo je polno češulj
♦ bot. socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ²
češúljast -a -o prid. (ú)
poln češulj: češuljasta veja
♦ bot. češuljasto socvetje socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ²
češúljek -jka m (ȗ)
nar. dolenjsko majhen grozd: redki drobni češuljki na starih trtah
♦ bot. drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami; divji bezeg
SSKJ²
češúljica -e ž (ú)
manjšalnica od češulja: lomil je češuljice z grmov
SSKJ²
čéta -e ž (ẹ́)
1. osnovna vojaška enota iz več vodov: dodeljen je v prvo četo; komandir čete / inženirska, oklopna, zaščitna četa; četa za zvezo / visoki gost je pregledal častno četo
// mn. vojska, armada: redne čete so se pridružile upornikom; zasedbene sile so odpoklicale svoje čete; zavezniške čete
2. skupina ljudi, navadno urejena: po cesti korakajo čete vojakov; v četah gredo na delo / poveljnik gasilske čete / zbiranje terorističnih čet
SSKJ²
četáš -a m (á)
zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno: srbski četaši / bolgarski četaši komiti
SSKJ²
čéten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od četa: četni komisar; četno poveljstvo
SSKJ²
čética -e ž (ẹ́)
manjšalnica od četa: iz četic so se razvile brigade / po cesti koraka četica otrok / ekspr. pri časopisu sodeluje le majhna četica ljudi
SSKJ²
čétnik -a m (ẹ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića: ustaši in četniki
♦ zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno
SSKJ²
čétniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na četnike ali četništvo: četniški odredi / četniško gibanje
SSKJ²
čétništvo -a s (ẹ̑)
delovanje ali gibanje četnikov:
SSKJ²
četovánje -a s (ȃ)
glagolnik od četovati: vrniti se s četovanja; njegovo junaško četovanje
SSKJ²
četováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. boriti se, vojskovati se: on je sedel doma, ko smo mi četovali; četoval je po Šumadiji
SSKJ²
četovódja -e tudi -a m (ọ̑)
poveljnik čete: četovodja v prvi svetovni vojni / četovodja in načelnik gasilcev
SSKJ²
četŕt1 -a m (ȓ)
1. posoda, ki meri četrtino določene mere: prijel je svoj četrt in prisedel / puste sobote brez četrtov in stare družbe
2. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne; četrt2: ura je udarila zadnji četrt pred polnočjo
Število zadetkov: 106130