Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
sproževáti -újem nedov. (á ȗ)
sprožati1, prožiti: sproževati orožje / sproževati nasprotovanja
SSKJ²
sprožílec -lca [tudi sprožiu̯ca] m (ȋ)
1. vzvod mehanizma za sprožitev orožja: sprožilec se zaskoči; potegniti za sprožilec; sprožilec pri puški / dati prst na sprožilec
2. fot. priprava, s katero se sproži zaklop v fotografskem aparatu, filmski kameri: pritisniti na sprožilec / žični sprožilec
3. knjiž. kar povzroči, da kaj nastane, se začne: ta dogodek je bil sprožilec upora; notranji sprožilci njegovih dejanj
SSKJ²
sprožílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki kaj sproži: sprožilni mehanizem / sprožilni gumb; sprožilna sila
2. knjiž. ki povzroči, začne kako dogajanje: sprožilni motiv drame
♦ lit. sprožilni moment dogodek, ki začne dejanje
SSKJ²
sprožílo -a s (í)
1. priprava za sprožitev, aktiviranje česa: zavarovati sprožilo; potegniti za sprožilo ročne bombe; sprožilo pri pasti
2. fot. priprava, s katero se sproži zaklop v fotografskem aparatu, filmski kameri: pritisniti na sprožilo / žično sprožilo
3. knjiž. kar povzroči, da kaj nastane, se začne: to je bilo sprožilo njegovega pisanja; vsakdanji dogodki so lahko sprožilo za umetniško obravnavo
SSKJ²
sprožítelj -a m (ȋ)
knjiž. pobudnik, začetnik: sprožitelj gibanja
♦ pravn. sprožitelj postopka
SSKJ²
sprožítev1 -tve ž (ȋ)
glagolnik od sprožiti, začeti: sprožitev puške; mehanizem za sprožitev orožja / sprožitev sodnega postopka, upravnega spora; sprožitev kemičnega procesa, reakcije
SSKJ²
sprožítev2 tudi izprožítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od sprožiti, iztegniti: sprožitev prsta, roke
SSKJ²
sprožíti1 in spróžiti -im dov. (ī ọ́)
1. narediti, povzročiti, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: sprožiti s snegom obloženo vejo
2. z dotikom, s sprostitvijo spraviti
a) v delovanje: sprožiti alarmno napravo; lisica je sprožila nastavljeno past / sprožiti fotografski aparat / pomeril je in sprožil; po nesreči se je puška sprožila / sprožiti strel ustreliti
b) v gibanje, premikanje: stopal je previdno, da ne bi sprožil kamenja; plaz se sproži / sprožiti puščico; pren., ekspr. s svojim člankom je sprožil plaz ogorčenja
3. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nastane, se začne: ta odločitev je sprožila nasprotovanje; spor je sprožil vojno; sprožiti demonstracije, spopade / publ.: sprožiti akcijo dati pobudo zanjo, začeti jo; na sestanku so sprožili vprašanje organizacije so začeli razpravljati o organizaciji; ob tem problemu se vedno sproži živahna razprava
4. ekspr. vzbuditi, povzročiti: igra je sprožila pri gledalcih veselo razpoloženje
● ekspr. četa je prečkala cesto, ne da bi bilo treba sprožiti en sam strel brez boja, streljanja; ekspr. sprožilo se je iz njega: Nič posebnega se ni zgodilo hitro je rekel
♦ elektr. sprožiti impulz; kem. sprožiti (kemično) reakcijo; pravn. sprožiti postopek, pravdo; šport. sprožiti štoparico
    spróžen -a -o:
    sprožen plaz; sprožena past; ponovno je bilo sproženo vprašanje razorožitve
SSKJ²
sprožíti2 in spróžiti -im tudi izprožíti in izpróžiti -im dov. (ī ọ́)
hitro iztegniti: sprožiti prst / sprožiti kazalec ob palcu
// iztegniti sploh: sedel je in sprožil noge; sprožiti roko predse, v pozdrav
● pristopil je k mizi in sprožil dlan začel prosjačiti
    spróžen tudi izpróžen -a -o:
    sprožene noge, roke
Besedje16
sprožiti se glag. dov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
SSKJ²
sprožljív -a -o prid. (ī í)
ki se da sprožiti: past je bila lahko sprožljiva in zato nevarna
SSKJ²
sprožník -a m (í)
knjiž. sprožilec: pritisniti na sprožnik
SSKJ²
sprstenéti -ím dov. (ẹ́ í)
agr. spremeniti se v prst: listje sprsteni; pren., knjiž. v teh gričih so sprsteneli njegovi predniki
    sprstenèl in sprstenél -éla -o:
    sprstenele organske snovi
SSKJ²
sprstenína -e ž (í)
agr. razkrojene organske snovi; humus1: ta zemlja vsebuje dovolj sprstenine
SSKJ²
sprstenínast -a -o prid. (í)
agr. ki vsebuje veliko sprstenine; humozen: sprsteninasta tla
SSKJ²
spršíti se -ím se dov., spŕšil se (ī í)
knjiž. razpršiti se: valovi se spršijo ob skalah / spršiti se v prah
SSKJ²
sprtíja -e ž (ȋ)
knjiž. razprtija: izogibati se sprtijam
SSKJ²
spŕtost -i ž (ȓ)
stanje sprtega človeka: njuna sprtost že dolgo traja
SSKJ²
spŕva prisl. (ȓ)
izraža čas začetka dejanja, stanja: sprva je kazalo, da je bil trud zaman / steza se sprva vije strmo navzgor
// izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: sprva je tekel počasi, potem pa vedno hitreje
Besedje16
sprvič prisl. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
Število zadetkov: 125428