Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
rezervácija -e ž (á)
1. glagolnik od rezervirati: za večje skupine turistov priporočajo rezervacijo sob / rezervacije sprejema turistični urad
// listek, potrdilo, s katerim se kaj rezervira: rezervacija je na naše ime; kupiti rezervacijo za avtobus
2. knjiž. rezervat: ustanovili so rezervacije za nekatere vrste kitov / lovska rezervacija
♦ pravn. mentalna rezervacija neizrečeni pridržek, omejitev ob kaki izjavi, pogodbi
SSKJ²
rezervát -a m (ȃ)
1. območje, ki je zavarovano zlasti zaradi prvotne narave ali pomembnih primerkov žive ali nežive narave: to področje je rezervat; ustanoviti rezervat; razglasiti za rezervat; meje rezervata / botanični rezervat območje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; gozdni rezervat; naravni rezervat
♦ lov. lovski rezervat del lovišča, v katerem se ne lovi, namenjen za nemoteno razmnoževanje divjadi
2. v nekaterih državah območje, določeno za prebivanje pripadnikov določene etnične skupine: živeti v rezervatu; rezervati za Indijance v Ameriki
3. s prilastkom območje, rezervirano za kaj: gradbeni rezervat; rezervat za bodočo avtomobilsko cesto
SSKJ²
rezerváten -tna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na rezervat: rezervatno območje / rezervatna naselja
2. zastar. tajen, zaupen: rezervatni spisi; rezervatno pismo
SSKJ²
rezêrven -vna -o prid. (ȇ)
1. nanašajoč se na rezervo: dati si delati rezervne ključe; s seboj je vzel nekaj rezervne obleke in perila; rezervno gorivo / v sobi so namestili še rezervno ležišče dodatno / rezervni bataljon; rezervne transportne enote / rezervni igralec
2. ki je namenjen za zamenjavo česa izrabljenega, pokvarjenega, nadomesten: rezervni deli; rezervno kolo; rezervno sidro ladje
♦ bot. rezervni škrob škrob, ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih; ekon. rezervni sklad del dohodka delovne organizacije za poravnavo mogočih izgub; tekst. rezervni tisk tekstilni tisk, pri katerem se s tiskanjem mehanskih ali kemičnih sredstev prepreči obarvanje blaga na določenih mestih; voj. rezervni častnik častnik, ki ni več v aktivni vojaški službi; rezervni sestav vojaški obvezniki po odsluženju vojaškega roka, po prenehanju aktivne vojaške službe
SSKJ²
rezervíranje -a s (ȋ)
glagolnik od rezervirati: rezerviranje sedežev / rezerviranje in prodaja vstopnic
SSKJ²
rezervíranost -i ž (ȋ)
knjiž. zadržanost, nedostopnost: njegova rezerviranost je kmalu minila / poslušal me je s hladno rezerviranostjo
SSKJ²
rezervírati -am dov. in nedov. (ȋ)
(uradno) zagotoviti možnost, pravico, da se kaj navadno v določenem času
a) uporablja: rezervirati mizo v restavraciji; rezerviral mu je sedež; rezervirati si sobo v hotelu / rezervirati določeno območje za stanovanjsko gradnjo
b) ima, dobi: rezerviral je nekaj knjig v antikvariatu; rezervirati si vstopnico za koncert
♦ pravn. rezervirati del zapuščine za nujne dediče
    rezervíran -a -o
    1. deležnik od rezervirati: zasedli so mu rezervirani sedež; vstopnice so rezervirane
    ●     publ. prvo mesto na tekmovanju je že rezervirano za lanskega prvaka lanski prvak ima velike možnosti za zmago
    2. knjiž. zadržan, nedostopen: rezerviran fant; do mene je zelo rezerviran / rezerviran ton pisma
    // ki se zaradi dvomov, pomislekov noče javno opredeliti: glede izida glasovanja je bil zelo rezerviran / rezervirano stališče; prisl.: rezervirano se držati; kritiki so film sprejeli precej rezervirano
SSKJ²
rezervíst -a m (ȋ)
voj. vojaški obveznik iz rezervne sestave: vpoklicati rezerviste; četa rezervistov / vojaški rezervist
SSKJ²
rezervoár tudi rezervár -ja m (ȃ)
zaprt prostor ali posoda za shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine; zbiralnik, hranilnik: polniti rezervoar; zgraditi rezervoar; bencinski, naftni rezervoar; rezervoar za gorivo; pren. rezervoar moči
● ekspr. ta ribnik je pravi rezervoar rib v njem je veliko rib; publ. rezervoar delovne sile vir
SSKJ²
rèzg rêzga in rézga tudi rèzg -a [druga oblika rəzg-] m (ȅ ē, ẹ́; ə̏ ə̄)
1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj rezgov
2. rezgetanje: rezg konja
SSKJ²
rezgèt -éta [tudi rəzget] m (ȅ ẹ́)
1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj dolgih, žalostnih rezgetov
2. rezgetanje: rezget konj / rezget strojnice
SSKJ²
rezgetánje -a [tudi rəzgetanje] s (ȃ)
glagolnik od rezgetati: rezgetanje konja, žrebca / njeno rezgetanje se je razlegalo po celi hiši / rezgetanje strojnic
SSKJ²
rezgetáti -ám tudi -éčem [tudi rəzgetati] nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi: konji rezgetajo
// ekspr. dajati rezgetanju podobne glasove: v dolini so rezgetale brzostrelke
2. slabš. govoriti z glasom, podobnim rezgetanju: nehaj rezgetati, kdo te bo poslušal
    rezgetáti se ekspr.
    z visokim, rezkim glasom se smejati: dekleta so se na ves glas rezgetala; zakaj se tako rezgeta
    rezgetáje :
    kobila se je rezgetaje pognala proti čredi
    rezgetajóč -a -e:
    konj je rezgetajoč oddirjal; rezgetajoč smeh
SSKJ²
rezgetàv -áva -o [tudi rəzgetav-] prid. (ȁ á)
ki (rad) rezgeta: rezgetav žrebec
● ekspr. rezgetav smeh visok, rezek
SSKJ²
rezgetéla -e [tudi rəzgetela] ž (ẹ̑)
ekspr. ženska, ki se (rada) smeje: še zmeraj hodi s tisto rezgetelo
SSKJ²
rêzgniti -em in rézgniti -em tudi rèzgniti -em [tretja oblika rəzgniti] dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑; ə̀ ə̏)
zarezgetati: v hlevu je rezgnil konj / v dolini je rezgnila brzostrelka
SSKJ²
rezianológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za rezijansko narečje in kulturo: objavili so razpravo priznanega rezianologa
SSKJ²
rezianologíja -e ž (ȋ)
veda o rezijanskem narečju in kulturi: rezianologija je vključena v študijski program fakultete
SSKJ²
rezidénca -e ž (ẹ̑)
uradno prebivališče državnega voditelja ali visokega državnega funkcionarja: sezidati razkošno rezidenco; kraljeva rezidenca; rezidenca predsednika republike / poletna, zimska rezidenca
● ekspr. v četrtem nadstropju imam svojo rezidenco stanujem; zastar. rezidenca pokrajine glavno mesto
SSKJ²
rezidenciálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. namenjen za bivanje, stanovanje; bivalen, stanovanjski: izdelati načrt za rezidencialne dele mesta; rezidencialno območje
Število zadetkov: 167421