Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
belíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
biol. ki mu primanjkuje pigmenta: bela podlasica je belična sorodnica dihurja
SSKJ²
belíčnica -e ž (ȋ)
biol. albinka
SSKJ²
belíčnik -a m (ȋ)
1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike
2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov
SSKJ²
belíčnost -i ž (ī)
biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste; albinizem: delna, popolna beličnost
SSKJ²
belíkati se -am se nedov. (ī)
ekspr. belo odsevati, bleščati se: hiše se belikajo izza drevja
SSKJ²
belilec gl. belivec
SSKJ²
belílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na belilo: soboslikarji uporabljajo različna belilna sredstva / belilni postopek v tekstilni tovarni; belilni stroj
SSKJ²
belílnica -e ž (ȋ)
tovarniški obrat za beljenje (tkanin): tovarna gradi novo belilnico / belilnice in barvarne
SSKJ²
belílnik -a m (ȋ)
obrt. čopič za beljenje z beležem:
SSKJ²
belílo -a s (í)
1. belo barvilo: prekriti z belilom
♦ kem. cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo
2. sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva: beliti perilo z belilom / uporabljati belilo za lase; proizvodnja belil
SSKJ²
belín -a m (ȋ)
1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin
♦ zool. glogov, kapusov belin
2. zastar. albin
SSKJ²
belína -e ž (í)
1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene
2. kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju
♦ agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
SSKJ²
belínček -čka m (ȋ)
manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček
SSKJ²
belínka -e ž (ȋ)
zastar., rabi se samostojno ali kot prilastek belkasta žival: koza belinka
SSKJ²
belíšče -a s (í)
zastar. kraj, prostor, kjer se beli perilo ali platno: na belišču je ležalo bleščeče belo perilo
SSKJ²
belíti1 in béliti -im nedov. (ī ẹ́)
1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore
2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase
● star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje
3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem
// nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča
4. zastar. močno segrevati: beliti peč za kruh
    belíti se in béliti se knjiž.
    1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg
    2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli
    belèč -éča -e:
    ravnina z belečimi se vasmi
    béljen -a -o:
    beljena preja; po starem beljene hiše
SSKJ²
belíti2 in béliti -im nedov. (ī ẹ́)
dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami
● ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim
SSKJ²
belívec -vca in belílec -lca [beliu̯ca] m (ȋ)
kdor beli: belivec platna
SSKJ²
belívski -a -o (ȋ)
pridevnik od belivec: belivsko orodje
SSKJ²
belják -a m (á)
1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov
2. zastar. beljakovina: mlečni beljak
3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki
Število zadetkov: 101268