Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zatajíti -ím dov., zatájil (ī í)
1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: zatajiti krajo; na zaslišanju je vse zatajil; zatajil je, da bi jih izdal / vse to si vedel, zakaj si zatajil
// zatrditi, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: zatajiti dolg; zatajiti svoj izvor / zatajil je svoje mladostne pesmi
// zatrditi, da kdo ni v določenem razmerju z osebkom: zatajiti svojega otroka; svoje matere ni nikoli zatajil
2. izraziti mnenje, prepričanje, da kaj ne obstaja: zatajiti dogovor, sporazum; zatajiti gospodarski polom
3. prikriti: zatajiti svoje nazore, prepričanje / skušal je zatajiti bolečine
4. nav. 3. os., ekspr. v določenem času, trenutku ne opraviti svoje funkcije, kot se želi, pričakuje: v mrazu je avtomobil zatajil; ob izstrelitvi je raketa zatajila / včasih mi zataji spomin / moštvo je zatajilo
● ekspr. letos je detelja zatajila slabo obrodila; ekspr. od presenečenja mu je zatajil glas ni mogel (spre)govoriti; ekspr. nekdanje lepote ni mogla zatajiti še vedno je bila lepa
    zatajíti se knjiž.
    potajiti se: ko sta zaslišala korake, sta se zatajila; zatajila se je pred očetom skrila
    zatajèn -êna -o:
    zatajena jeza; zatajene želje; zatajena čustva; skrito, zatajeno upanje
SSKJ²
zatakalíkati -am dov. (ī)
nar. zakotaliti, zavaliti: zatakalikati kroglico po tleh
SSKJ²
zatakljáti -ám dov. (á ȃ)
knjiž. zakotaliti, zavaliti: zatakljati kamen po bregu
SSKJ²
zatakníti in zatákniti -em dov. (ī á)
1. s sunkom, potiskom narediti, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega: zatakniti fotografijo za okvir slike; zatakniti listek, pismo za vrata; zatakniti si pero za klobuk za trak na klobuku / zatakniti pištolo za pas; zatakniti si svinčnik za uho
// s sunkom, potiskom narediti, da kaj ozkega, podolgovatega pride z enim delom v kaj ozkega, tesnega: nagelj mu je zataknila v gumbnico; zatakniti vesla v vilice
2. s sunkom, potiskom narediti, da kaj s svojim navadno koničastim, ožjim delom pride v kaj in tam ostane: zatakniti zastavice v sneg; k vsaki sadiki je zataknil kol
    zatakníti se in zatákniti se
    1. z navadno ostrim, koničastim delom zadeti ob kaj in se ustaviti: ribi se je trnek zataknil v ustih / koščica se mu je zataknila v grlu
    2. pri premikanju, gibanju z enim delom zadeti ob kaj in se ustaviti: hlod se je zataknil za korenino; film v fotografskem aparatu se je zataknil / pri odklepanju se je ključ zataknil
    3. ekspr. navadno za krajši čas prenehati nemoteno potekati: preskrba s kruhom se je pred prazniki zataknila; igra se tu lahko zatakne; brezoseb. pri gradnji se je zataknilo / kadar se mu kaj zatakne, je slabe volje; brezoseb.: pri denarju se je zataknilo; zataknilo se mu je pri izpitih ni jih dobro, v redu opravil
    4. brezoseb., s smiselnim osebkom v dajalniku pri govorjenju nehote, nenamerno narediti premor, prekinitev: govorniku se je sredi govora zataknilo; pri branju, deklamiranju se mu je zataknilo
    ●     ekspr. beseda se mu je zataknila ni je mogel izreči; nar. kam se je zataknil ta otrok kam je šel, kje je; ekspr. verz se mu včasih zatakne je slovnično, stilno slabo izoblikovan
    zatáknjen -a -o:
    v lase zataknjen cvet; za kljuko zataknjen časopis
    ●     star. trdno zataknjeno okno zaprto
SSKJ²
zatalíti -ím dov., zatálil (ī í) teh.
1. s taljenjem zapreti: zataliti stekleno cev na enem koncu
// s taljenjem zadelati, zaobliti: zataliti robove
2. vtaliti: zataliti žico v steklo
    zataljèn -êna -o:
    zataljeni robovi; zataljena cev manometra
SSKJ²
zatápljati -am nedov. (ā)
star. preplavljati, prepajati: jezera zatapljajo gozdove / duh po jedeh zataplja vonj cvetja
● star. solze so ji zatapljale oči zaradi solz ni videla
    zatápljati se ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v
    izraža, da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: zatapljati se v branje, delo, premišljevanje; zatapljati se v pogovore / zatapljati se v svoje misli / elipt. zatapljati se v zgodovino
    // izraža stanje osebka, kot ga določa samostalnik: zatapljati se v žalost / dolina se zataplja v mrak
SSKJ²
zatárnati -am dov. (ȃ)
z besedami, glasovi izraziti telesno ali duševno bolečino: ko je slišala novice, je zatarnala; glasno zatarnati / gorje meni, zatarna mati
SSKJ²
zatávati -am dov. (ā)
1. počasi, z negotovimi koraki iti, stopiti: zatavati do okna; zatavati proti vratom; zatavati čez ulico / zatavati nekaj korakov naprej
2. brez cilja, brez orientacije iti: zatavala sta po mestu / ekspr. pogled mu je zataval čez mestne strehe
// ekspr. tako hodeč zaiti: včasih zatava in ne najde poti domov
SSKJ²
zatêči -têčem dov., zatêci zatecíte; zatékel zatêkla (é)
1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: od udarca mu je zatekel obraz; noge so mu spet zatekle
2. ekspr. dobiti, ujeti: zateči koga pri kraji / nekdo ga je zatekel, ko je vrgel kamen v okno / mi lahko poveste, kje ga zatečem dobim, najdem / bili so še daleč od doma, ko jih je zatekla noč se je znočilo; sredi dela ga je zatekla smrt je umrl; vojna jih je zatekla v Ameriki ko se je začela vojna, so bili v Ameriki
    zatêči se s prislovnim določilom
    1. priti kam z namenom izogniti se čemu nevarnemu, nezaželenemu, neprijetnemu: srna se je zatekla med grmovje; pred dežjem so se zatekli pod streho; medved se je pred lovci zatekel v brlog; še v pravem času se je zatekel v skrivališče; kam se bomo zatekli ob napadu / ekspr. pred težavami se je zatekel v svoj sanjski svet
    2. priti h komu z namenom dobiti pomoč, podporo: v stiski se zateči h komu; ko sem bil žalosten, sem se zatekel k materi / zateči se pod zaščito močnejšega; zateči se v varstvo koga
    ●     ekspr. zatekel sem se k laži zlagal sem se; ekspr. včasih se je treba zateči k drugim pripomočkom jih je treba uporabiti
    zatékel -êkla -o:
    zatekle noge; zatekle veke
    zatečèn -êna -o:
    ima rdeče in zatečene roke
    ●     publ. zatečeno stanje dejansko
SSKJ²
zatéga -e ž (ẹ̑)
1. jeklena vrv za utrditev konstrukcije: most s poševnimi zategami / jeklene zatege
2. v zvezi plastična zatega upogljiva priprava za pritrjevanje česa ali za onesposabljanje, vklepanje koga kot z lisicami: odstraniti plastične zatege; zvezati roke in noge s plastičnimi zategami; orodje je bilo pritrjeno z varovalno plastično zatego
3. navt. jeklena vrv za utrditev jamborov: krmna zatega
SSKJ²
zatégadélj prisl. (ẹ̑-ẹ̄)
star. zato: pomagal mu je zategadelj, ker je čutil naklonjenost do brezdomcev / poklical jo je zategadelj, da bi jo posvaril / v vezniški rabi bral je le posamezne pesmi, zategadelj ni imel celovite predstave o pesnikovem delu
SSKJ²
zatégavóljo prisl. (ẹ̑-ọ̄)
zastar. zato: s tem bogatašem se je omožila samo zategavoljo, ker ni hotela živeti v revščini / v vezniški rabi njegov prijatelj je imel velik vpliv, zategavoljo se mu je priporočil
SSKJ²
zatégel -gla -o [zategəu̯] prid. (ẹ́)
ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno: zategel klic; zategli kriki ptic / spregovoriti z zateglim glasom
// pri katerem so zlasti zadnji glasovi, toni daljši, kot je normalno: zategla govorica; zateglo hrzanje konj; v daljavi se je slišalo zateglo lajanje psa; zateglo petje; zateglo piskanje lokomotive
● zategel les les, ki se težko cepi, kolje; star. zateglo meso trdo, žilavo
    zatéglo prisl.:
    zateglo govoriti, požvižgavati
    ♦     glasb. zateglo označba za hitrost izvajanja lento
SSKJ²
zategljáj -a m (ȃ)
gib, premik, s katerim se kaj zategne: šivati s hitrimi zategljaji; nenaden zategljaj uzde
SSKJ²
zategnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zategniti: zategnitev jermena / zategnitev vozla
SSKJ²
zategníti in zatégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s potegom, potegi narediti
a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategniti jermene, vrvi; zategniti obveze; zategniti pas na hlačah; preveč zategniti; zategniti in razrahljati / zategniti zavoro / zategniti vijak priviti
● ekspr. za več let (si) je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju
b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategniti vozel, zanko / zategniti si kravato
2. nar., s prislovnim določilom potegniti: zategniti voz pod streho
// zapeljati, odpeljati: z avtomobilom jih je zategnil v mesto
3. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zategniti glas e; trobentač je zadnji ton zategnil
// ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: naveličano, užaljeno zategniti / zategniti po dolenjsko / kaj naj pa jaz delam, je zategnil
4. ekspr. z zateglimi glasovi se oglasiti: ko so jih slišali, so zategnili še fantje v vasi / harmonika je zategnila in utihnila
// s takimi glasovi naznaniti: sirene so zategnile konec delavnika
    zategníti se in zatégniti se ekspr.
    1. s prislovnim določilom s težavo priti, navadno na miren, varen kraj: ranjena žival se je zategnila v grmovje
    // iti, namestiti se kam in tam dalj časa vztrajati: zategnil se je na posteljo in zaspal / medved se čez zimo zategne v brlog
    2. trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: dela so se precej zategnila
    // začeti se, uresničiti se pozneje, kot se predvideva, pričakuje: vrnitev domov se je zaradi slabega vremena zategnila
    zatégnjen -a -o:
    zategnjen pas; zategnjena govorica; zategnjene zavore
    ●     ekspr. zategnjeni odnosi napeti; prisl.: pes je zategnjeno zalajal
    ♦     glasb. zategnjeno označba za hitrost izvajanja lento
SSKJ²
zategoválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se zateguje: zategovalna vrv, žica
SSKJ²
zategoválnik -a m (ȃ)
naprava v avtomobilu, ki ob trku zategne varnostni pas, s čimer prepreči gibanje telesa potnika naprej: varnostna pasova na sprednjih sedežih sta opremljena z zategovalnikoma
SSKJ²
zategovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zategovati: zategovanje jermena, niti / zategovanje petelj pri pletenju / zategovanje končnih glasov
SSKJ²
zategováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s potegom, potegi delati
a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategovati jermen, pas; zategovati vajeti / zategovati vijak privijati
b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategovati vozel, zanko / zategovati si kravato
2. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov delati, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zategovati končne glasove, tone / zategovati besede
// ekspr. govoriti kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: pri recitiranju je preveč zategoval / zategovati po dolenjsko
    zategováti se ekspr.
    trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: vojna se zateguje
    zategujóč -a -e:
    govoril je počasi, zategujoč vsako besedo; zategujoča dolenjščina
Število zadetkov: 101324