Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zasledoválka -e [zasledovau̯ka tudi zasledovalkaž (ȃ)
ženska, ki koga zasleduje: njegova zasledovalka se bo morala sprijazniti, da ga srce vleče drugam / publ. v skupnem seštevku točkovanja je povečala prednost pred najbližjo zasledovalko
SSKJ²
zasledovánec -nca m (á)
kdor je zasledovan: zasledovanec je ušel zasledovalcem
SSKJ²
zasledovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zasledovati: zasledovanje divjadi / zasledovanje sovražnika / zasledovanje in preganjanje vojnih zločincev / zasledovanje rasti proizvodnje
SSKJ²
zasledovánka -e ž (á)
ženska, ki je zasledovana: razdalja med zasledovalcem in zasledovanko se je manjšala
SSKJ²
zasledovánost -i ž (á)
stanje zasledovanega človeka: zasledovanost in ogroženost / imeti občutek zasledovanosti
SSKJ²
zasledováti -újem nedov. (á ȗ)
1. iti za kom po sledi z določenim namenom: lovec, pes zasleduje divjad; zaradi snega so zlahka zasledovali napadalce
// iti, premikati se za kom z določenim namenom: zasledovati avtomobil po mestu; neznanec me je zasledoval vse do doma
// publ. iti za kom tako, da se razdalja ne povečuje: tekmovalci so začeli zasledovati vodečega kolesarja / zasledovati vodilno moštvo na lestvici
// neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom: detektiv zasleduje osumljenca; zasledovali so ga v varni razdalji
2. s poizvedovanjem, iskanjem ugotavljati, kje kdo je: zasledovali so ga dve leti, preden so ga odkrili; policija ga že dolgo zasleduje / neznanci zasledujejo vse njegovo delo opazujejo, nadzorujejo
3. gledati kaj, kar se premika: napeto zasledovati vsak nasprotnikov gib; zasledovati nihalo v gibanju / zasledovati na radarju tujo ladjo / zasledovati koga s pogledom
4. publ. z raziskovanjem, proučevanjem ugotavljati obstoj, pojavljanje česa: zasledovati pomenske spremembe besede; zasledovati pravljico pri različnih narodih / te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost
5. publ. sproti se seznanjati s čim: zasledovati razvoj stroke, znanosti
6. nav. 3. os., ekspr. izraža, da si kdo prizadeva izmakniti se, uiti čemu, vendar brez uspeha: nesreča, smola ga zasleduje / vso pot ga je zasledovala ta misel
● 
publ. govornika sta zasledovala vsak svoj cilj sta imela; sta si prizadevala doseči
    zasledujóč -a -e:
    zasledujoči vojaki
    zasledován -a -o:
    zasledovana oseba; zasledovana žival
SSKJ²
zaslepítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zaslepiti: nesreče je kriva zaslepitev nasproti vozečega voznika / zaslepitev ljudi z lažnimi obljubami
SSKJ²
zaslepíti -ím dov., zaslépi; zaslépil (ī í)
1. s svojo svetlobo povzročiti, da kdo (skoraj) ne vidi: zaslepil ga je močen odsev zrcala; žarometi so ga zaslepili
2. ekspr. povzročiti, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: jeza ga je zaslepila; zaslepila sta ga uspeh in bogastvo / s svojim videzom ga je čisto zaslepila
3. ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročiti, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici: govornik jih je zaslepil s svojo retoriko / zaslepila jih je navidezna radikalnost strankinega programa; niso se pustili zaslepiti lažnim obljubam
    zaslepljèn -êna -o:
    zaslepljen od močne svetlobe; zaslepljeno ljudstvo; prisl.: zaslepljeno vdan človek
SSKJ²
zaslépljati -am nedov. (ẹ́)
večkrat zaslepiti: žarometi nasproti vozečih avtomobilov so ga zaslepljali / ekspr. strast ga zasleplja slepi / ekspr. ljudem laže in jih zasleplja
    zaslepljajóč -a -e:
    zaslepljajoči bliski
SSKJ²
zaslepljênec -nca m (é)
ekspr. zaslepljen, nekritičen človek: dejanja fanatikov in zaslepljencev / ideološki zaslepljenec
SSKJ²
zaslepljênost -i ž (é)
ekspr. stanje zaslepljenega, nekritičnega človeka: njihova zaslepljenost je velika; storiti kaj iz zaslepljenosti; v svoji zaslepljenosti tega ne vidi / ljubezenska, politična zaslepljenost
SSKJ²
zaslepljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od zaslepljevati: zaslepljevanje nasproti vozečega voznika / zaslepljevanje ljudi
SSKJ²
zaslepljeváti -újem nedov. (á ȗ)
večkrat zaslepiti: zaslepljevali so jih žarometi nasproti vozečih avtomobilov / bliski so ga zaslepljevali / ekspr. uspehi jih zaslepljujejo slepijo / ekspr. zaslepljevati ljudi z utopičnimi teorijami
    zaslepljujóč -a -e:
    zaslepljujoč blisk; zaslepljujoča strast
SSKJ²
zaslíniti -im dov. (í ȋ)
1. s slino
a) zmočiti: zasliniti prtiček, slinček
b) zamašiti: zasliniti piščal
c) zalepiti: zvil si je cigareto, zaslinil papirček in si prižgal
2. ekspr. obdati, pokriti kaj s slini podobno tekočino: mesojeda rastlina plen najprej zaslini
● 
ekspr. polž se jeseni zaslini se zaliže
    zaslínjen -a -o:
    polž v zaslinjeni hišici
     
    knjiž., ekspr. spregovoriti z zaslinjenim glasom pretirano prijaznim, priliznjenim
SSKJ²
zaslíšanec -nca m (ȋ)
kdor je zaslišan: vplivati na zaslišanca; pripomba zaslišanca k zapisniku
SSKJ²
zaslíšanje -a s (ȋ)
glagolnik od zaslišati2: zaslišanje je trajalo dolgo; med zaslišanjem je vse priznal; zaslišanje o umoru
// uradni postopek, pri katerem se izprašuje koga z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: preložiti zaslišanje; poklicati koga k zaslišanju, na zaslišanje; zapisnik o zaslišanju
♦ 
pravn. formalno zaslišanje po predpisih zakona; križno ali navzkrižno zaslišanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca nasprotna stranka
SSKJ²
zaslíšati1 -im dov. (í ȋ)
1. s sluhom zaznati: dvignil je slušalko in zaslišal ženski glas; za seboj je zaslišal korake; ni ga videl, dokler ga ni zaslišal; zaslišalo se je škripanje koles / v daljavi se je zaslišal strel
2. seznaniti se s čim s poslušanjem: ko so zaslišali, kakšna je cena, so bili presenečeni
SSKJ²
zaslíšati2 -im dov. (í ȋ)
1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: zaslišati obdolženca, pričo, stranko; zaslišati koga o čem / zaslišati pod prisego
2. strogo in natančno izprašati koga z namenom ugotoviti resnico: ujetnika je zaslišal oficir / ekspr. žena ga je zaslišala, kje je toliko časa hodil
    zaslíšan -a -o:
    biti zaslišan; zaslišane priče; sam.: izpoved zaslišanega
SSKJ²
zaslíšba -e ž (ȋ)
star. zaslišanje: po zaslišbi se jim je zdel še bolj sumljiv
SSKJ²
zasliševálec -lca [zasliševau̯ca tudi zasliševalcam (ȃ)
kdor zaslišuje: zasliševalec je ponovil vprašanje
Število zadetkov: 101635