Zadetki iskanja
ženska, ki koga zasleduje: njegova zasledovalka se bo morala sprijazniti, da ga srce vleče drugam / publ. v skupnem seštevku točkovanja je povečala prednost pred najbližjo zasledovalko
glagolnik od zasledovati: zasledovanje divjadi / zasledovanje sovražnika / zasledovanje in preganjanje vojnih zločincev / zasledovanje rasti proizvodnje
ženska, ki je zasledovana: razdalja med zasledovalcem in zasledovanko se je manjšala
stanje zasledovanega človeka: zasledovanost in ogroženost / imeti občutek zasledovanosti
1. iti za kom po sledi z določenim namenom: lovec, pes zasleduje divjad; zaradi snega so zlahka zasledovali napadalce
// iti, premikati se za kom z določenim namenom: zasledovati avtomobil po mestu; neznanec me je zasledoval vse do doma
// publ. iti za kom tako, da se razdalja ne povečuje: tekmovalci so začeli zasledovati vodečega kolesarja / zasledovati vodilno moštvo na lestvici
// neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom: detektiv zasleduje osumljenca; zasledovali so ga v varni razdalji
2. s poizvedovanjem, iskanjem ugotavljati, kje kdo je: zasledovali so ga dve leti, preden so ga odkrili; policija ga že dolgo zasleduje / neznanci zasledujejo vse njegovo delo opazujejo, nadzorujejo
3. gledati kaj, kar se premika: napeto zasledovati vsak nasprotnikov gib; zasledovati nihalo v gibanju / zasledovati na radarju tujo ladjo / zasledovati koga s pogledom
4. publ. z raziskovanjem, proučevanjem ugotavljati obstoj, pojavljanje česa: zasledovati pomenske spremembe besede; zasledovati pravljico pri različnih narodih / te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost
5. publ. sproti se seznanjati s čim: zasledovati razvoj stroke, znanosti
6. nav. 3. os., ekspr. izraža, da si kdo prizadeva izmakniti se, uiti čemu, vendar brez uspeha: nesreča, smola ga zasleduje / vso pot ga je zasledovala ta misel
● publ. govornika sta zasledovala vsak svoj cilj sta imela; sta si prizadevala doseči
- zasledujóč -a -e:
zasledujoči vojaki
- zasledován -a -o:
zasledovana oseba; zasledovana žival
glagolnik od zaslepiti: nesreče je kriva zaslepitev nasproti vozečega voznika / zaslepitev ljudi z lažnimi obljubami
1. s svojo svetlobo povzročiti, da kdo (skoraj) ne vidi: zaslepil ga je močen odsev zrcala; žarometi so ga zaslepili
2. ekspr. povzročiti, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: jeza ga je zaslepila; zaslepila sta ga uspeh in bogastvo / s svojim videzom ga je čisto zaslepila
3. ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročiti, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici: govornik jih je zaslepil s svojo retoriko / zaslepila jih je navidezna radikalnost strankinega programa; niso se pustili zaslepiti lažnim obljubam
- zaslepljèn -êna -o:
zaslepljen od močne svetlobe; zaslepljeno ljudstvo; prisl.: zaslepljeno vdan človek
večkrat zaslepiti: žarometi nasproti vozečih avtomobilov so ga zaslepljali / ekspr. strast ga zasleplja slepi / ekspr. ljudem laže in jih zasleplja
- zaslepljajóč -a -e:
zaslepljajoči bliski
ekspr. zaslepljen, nekritičen človek: dejanja fanatikov in zaslepljencev / ideološki zaslepljenec
ekspr. stanje zaslepljenega, nekritičnega človeka: njihova zaslepljenost je velika; storiti kaj iz zaslepljenosti; v svoji zaslepljenosti tega ne vidi / ljubezenska, politična zaslepljenost
glagolnik od zaslepljevati: zaslepljevanje nasproti vozečega voznika / zaslepljevanje ljudi
večkrat zaslepiti: zaslepljevali so jih žarometi nasproti vozečih avtomobilov / bliski so ga zaslepljevali / ekspr. uspehi jih zaslepljujejo slepijo / ekspr. zaslepljevati ljudi z utopičnimi teorijami
- zaslepljujóč -a -e:
zaslepljujoč blisk; zaslepljujoča strast
1. s slino
a) zmočiti: zasliniti prtiček, slinček
b) zamašiti: zasliniti piščal
c) zalepiti: zvil si je cigareto, zaslinil papirček in si prižgal
2. ekspr. obdati, pokriti kaj s slini podobno tekočino: mesojeda rastlina plen najprej zaslini
● ekspr. polž se jeseni zaslini se zaliže
- zaslínjen -a -o:
polž v zaslinjeni hišici
● knjiž., ekspr. spregovoriti z zaslinjenim glasom pretirano prijaznim, priliznjenim
glagolnik od zaslišati2: zaslišanje je trajalo dolgo; med zaslišanjem je vse priznal; zaslišanje o umoru
// uradni postopek, pri katerem se izprašuje koga z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: preložiti zaslišanje; poklicati koga k zaslišanju, na zaslišanje; zapisnik o zaslišanju
♦ pravn. formalno zaslišanje po predpisih zakona; križno ali navzkrižno zaslišanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca nasprotna stranka
1. s sluhom zaznati: dvignil je slušalko in zaslišal ženski glas; za seboj je zaslišal korake; ni ga videl, dokler ga ni zaslišal; zaslišalo se je škripanje koles / v daljavi se je zaslišal strel
2. seznaniti se s čim s poslušanjem: ko so zaslišali, kakšna je cena, so bili presenečeni
1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: zaslišati obdolženca, pričo, stranko; zaslišati koga o čem / zaslišati pod prisego
2. strogo in natančno izprašati koga z namenom ugotoviti resnico: ujetnika je zaslišal oficir / ekspr. žena ga je zaslišala, kje je toliko časa hodil
- zaslíšan -a -o:
biti zaslišan; zaslišane priče; sam.: izpoved zaslišanega
kdor zaslišuje: zasliševalec je ponovil vprašanje
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4880
- 4881
- 4882
- 4883
- 4884
- 4885
- 4886
- ...
- 5082
- Naslednja »