Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zavêsti -vêdem dov., zavêdel in zavédel zavêdla, stil. zavèl zavêla (é)
1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega: zavesti zasledovalce na napačno sled / ekspr. zavesti koga na slaba pota
// s svojim govorjenjem, ravnanjem narediti, povzročiti
a) da pride kdo v kako nepravo, nezaželeno stanje: nehote zavesti koga v zmoto / zavesti prijatelja v neodločnost / odgovor ga je zavedel v dvome
b) da kdo naredi kaj nesprejemljivega, nezaželenega: zavesti koga v prestopek; zavesti koga, da krivo priča / zavesti koga h kraji, k pitju
2. s svojim govorjenjem, ravnanjem pridobiti koga, zlasti neizkušenega, za moralno nesprejemljiv, nedovoljen spolni odnos: zavesti prijateljevo dekle; zavesti mladoletnico
3. s čim nepravim, navideznim narediti, povzročiti, da kdo napačno, neustrezno misli: zavesti javnost, poslušalce; zavesti koga z obljubami, nepopolnimi podatki
4. nav. 3. os. z določenimi lastnostmi vplivati na koga, da naredi kaj nenameravanega, navadno neprimernega: nizka cena ga je zavedla, da je avtomobil kljub pomislekom kupil; prestopnika je zavedla pijača, priložnost
● zavesti dopis vpisati, evidentirati; zastar. zavesti konja v hlev odvesti, zapeljati; zastar. zavesti podjetje ustanoviti; zastar. pot nas je zavedla do razvalin po poti smo prišli; knjiž. predaleč bi nas zavedlo, če bi obravnavali vse podrobnosti preveč časa, prostora bi porabili; star. previdno zavede pogovor drugam spelje
    zavedèn -êna -o:
    zavedeni bralci, kupci; zavedeno dekle
SSKJ²
zavésti se zavém se in zavêsti se zavém se dov., 2. mn. zavéste se, 3. mn. zavêjo se in zavedó se; zavédi se zavédite se in zavêdi se zavêdite se in zavedíte se; zavédel se zavédla se in zavêdel se zavêdla se; zavéden (ẹ́; é ẹ́; zavédi zavédite, zavédi zavédite; zavēdel zavēdla zavédli, zavēdel zavédla)
zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: bolnica se je šele proti jutru zavedla
SSKJ²
zavéstnost -i ž (ẹ̄)
lastnost, značilnost zavestnega: bolnikova zmanjšana zavestnost / iz vročičnih blodenj se prebuditi v zavestnost zavestno stanje / zavestnost gibov, postopkov; zavestnost in spontanost / pisateljeva programska, ustvarjalna zavestnost / knjiž. visoka narodna zavestnost zavednost
SSKJ²
zavéšati -am nedov. (ẹ́) knjiž.
1. zagrinjati z zaveso: skrbno zavešati okna
2. viseč zakrivati: brki mu zavešajo ustnice / ekspr. oblaki zavešajo sonce
SSKJ²
zavéšiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
star. zapreti z veho: zavešiti sod
SSKJ²
zavéten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. zavarovan pred vetrom: jagode v zavetni legi že dozorevajo; zavetno pristanišče
2. ekspr. ki daje zavetje: zavetna skala / zavetna domača vas
SSKJ²
zavéti -vêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. nav. 3. os., knjiž. zapihati: sapa, rahel veter zaveje
2. nav. 3. os., ekspr., s prislovnim določilom razširiti se, priti: skozi okno zaveje hlad; zavel je neprijeten vonj / med njimi je zavel molk / z njegovega obraza je zavela odločnost
3. preh., knjiž. zamesti2, zakriti: veter je zavel sledi v pesku / sneg bo zavel poti
● ekspr. zavel je drug, nov veter razmere so se spremenile
SSKJ²
zavetíšče -a s (í)
1. kraj ali stavba, ki daje komu zavetje: imeti zavetišče v grmu, jami; narediti, zgraditi si zavetišče / pastirsko zavetišče; zavetišče za živino / knjiž. dobiti politično zavetišče azil; pren. zavetišče njegovega duha je poezija
// tur. manjša stavba v gorah za zavetje planincev: planinci so prespali v zavetišču / zavetišče je oskrbovano ob koncu tedna / planinsko zavetišče
2. ustanova, ki daje komu zavetje in navadno tudi določeno oskrbo: živeti v zavetišču; upravnik zavetišča / otroško zavetišče; zavetišče za potepuhe
SSKJ²
zavétje -a s (ẹ̑)
1. kraj, prostor, zavarovan pred vetrom: trta v zavetju dobro uspeva; zavetje ob zidu / hiša daje marelici zavetje
2. kraj, prostor, kjer je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: iskati zavetje pred dežjem; iz zavetja gledati šviganje bliskov / ekspr. v sobi je našla zavetje njegova obsežna knjižnica / ekspr., z oslabljenim pomenom: hiteti v zavetje gora; biti varen v zavetju noči
3. kraj, prostor, kjer lahko kdo varno prebiva: prositi za zavetje; dati komu zavetje za nekaj dni; iz domačega zavetja oditi v mesto v šolo / koča je bila priljubljeno zavetje planincev / prositi za zavetje v tuji državi azil; pren. skriti se v zavetje ideologije
SSKJ²
zavétnica -e ž (ẹ̑)
1. rel. svetnica, izbrana za zaščitnico osebe, cerkve: sv. Barbara je zavetnica vaške cerkve / zavetnica mornarjev
2. ženska, ki daje komu zavetje, pomoč: delovala je kot zavetnica revnih
SSKJ²
zavétnik -a m (ẹ̑)
1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve: župnijski zavetnik je sv. Vid / zavetnik ribičev
2. kdor daje komu zavetje, pomoč: gospodar je zavetnik sirot / knjiž. bogati tovarnar je bil umetnikov zavetnik
SSKJ²
zavétniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zavetnike: zavetniška vloga / spregovoril je z zavetniškim glasom
SSKJ²
zavétništvo -a s (ẹ̑)
1. rel. vloga, dejavnost zavetnika: sv. Štefan ima zavetništvo nad konji
2. knjiž. pokroviteljstvo, varstvo: biti pod zavetništvom visokega dostojanstvenika
SSKJ²
zavétnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost zavetnega: dolina je zaradi svoje zavetnosti zelo rodovitna / ekspr. zavetnost tople delovne sobe
SSKJ²
zavétrje -a s (ẹ̑)
kraj, prostor, zavarovan pred vetrom: rasti v zavetrju; zavetrje pod skalo, pred hišo; zavetrje in privetrje
SSKJ²
zavétrn -a -o prid. (ẹ̑)
zavarovan pred vetrom: zavetrna stran hriba, ladje; trava na zavetrnih mestih že zeleni
SSKJ²
zavéza -e ž (ẹ̑)
1. kar koga zavezuje kaj storiti, delati: odvezati, rešiti koga zaveze; spoštovati, sprejeti zavezo; iz zaveze izhajajoča obveznost / podpisati zavezo / star. storil je zavezo, da bo molčal zavezal se je / zaveza molka, zvestobe; zaveza tradicije, vere
// dejanje, s katerim se kdo zaveže kaj storiti, delati: zahtevati od koga zavezo; pisna, ustna zaveza
// razmerje, ki nastane s takim dejanjem: pretrgati, skleniti zavezo s kom; zaveza med ljudmi
2. kar se kdo zaveže storiti, delati: izpolnjevati zavezo; s podpisom pogodbe sprejete zaveze / omejena zaveza
3. zastar. zveza: skleniti vojaško zavezo; združiti se v zavezo / imeti z žensko nedovoljeno zavezo razmerje
// zakonska zveza: starši nasprotujejo njuni zavezi / sklenila sta večno zavezo (cerkveno) sta se poročila
4. zastar. vez2, vrvica: odvezati, zategniti zavezo; zaveze pri oblačilu
♦ rel. Nova zaveza drugi del Svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; Stara zaveza prvi del Svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom; Sveto pismo Nove, Stare zaveze; skrinja zaveze pri starih Judih skrinja, ki je bila znamenje zaveze Boga in izraelskega ljudstva
SSKJ²
zavézančev -a -o (ẹ́)
pridevnik od zavezanec: zavezančevi dohodki
SSKJ²
zavézanec -nca m (ẹ́)
pravn. fizična ali pravna oseba, ki je zavezana, dolžna kaj narediti: popisati zavezance / carinski, davčni zavezanec; zavezanec vodnega prispevka; zavezanec za dohodnino
SSKJ²
zavézanka -e ž (ẹ́)
pravn. fizična ali pravna oseba ženskega spola, ki je zavezana, dolžna kaj narediti: pritožba zavezanke / davčna, inšpekcijska zavezanka; zavezanka za DDV, dohodnino
Število zadetkov: 101101