pôlblázen -zna -o [pou̯blazən] prid. (ȏ-á ȏ-ā)
ekspr. skoraj blazen: vsi so se izogibali polblaznega soseda / vročičen, polblazen pogled / biti polblazen od groze, žalosti / lotil se ga je polblazen strah
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
pôlbóg -á [pou̯bog-] m, mn. pôlbogôvi; im., tož. dv. pôlbogôva in pôlbogá (ȏ-ọ̑)
1. mitol. bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti: pragozdni Indijanci so raziskovalce imeli za polbogove; bogovi in polbogovi / polbog Prometej heroj
2. ekspr. človek, ki ima
a) izredne sposobnosti, uspehe: življenje tega vojskovodje je življenje polboga / zgodovina je tega pisatelja naredila za polboga
b) precejšnjo veljavo: politični bogovi in polbogovi mislijo drugače
1. mitol. bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti: pragozdni Indijanci so raziskovalce imeli za polbogove; bogovi in polbogovi / polbog Prometej heroj
2. ekspr. človek, ki ima
a) izredne sposobnosti, uspehe: življenje tega vojskovodje je življenje polboga / zgodovina je tega pisatelja naredila za polboga
b) precejšnjo veljavo: politični bogovi in polbogovi mislijo drugače
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
pôlbràt -bráta [pou̯brat] m, im. mn. pôlbrátje stil. pôlbráti (ȏ-ȁ ȏ-á)
1. moški v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev: ima enega brata in dva polbrata
2. ekspr. kar je čemu po določenih lastnostih, značilnostih zelo sorodno, podobno: apnenec in njegov polbrat dolomit
1. moški v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev: ima enega brata in dva polbrata
2. ekspr. kar je čemu po določenih lastnostih, značilnostih zelo sorodno, podobno: apnenec in njegov polbrat dolomit
Celotno geslo
Sinonimni
pôlbràt -bráta m
moški v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev
SINONIMI:
knj.izroč. popoli brat
SSKJ²
pôlbúden -dna -o [pou̯budən] prid. (ȏ-ú ȏ-ū)
ki ni popolnoma buden, zbujen: komaj polbudna ni dobro razumela, kaj se dogaja
// nanašajoč se na stanje, ko kdo ni popolnoma buden, zbujen: polbudno reagiranje / s tresenjem je spravil spečega v polbudno stanje
ki ni popolnoma buden, zbujen: komaj polbudna ni dobro razumela, kaj se dogaja
// nanašajoč se na stanje, ko kdo ni popolnoma buden, zbujen: polbudno reagiranje / s tresenjem je spravil spečega v polbudno stanje
SSKJ²
pôlcelulóza -e [pou̯celuloza] ž (ȏ-ọ̑)
teh. vlaknata snov, izdelana iz lesa delno kemično, delno mehansko: izdelovati papirno embalažo, karton iz polceluloze
teh. vlaknata snov, izdelana iz lesa delno kemično, delno mehansko: izdelovati papirno embalažo, karton iz polceluloze
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
pôlcitáten -tna -o [pou̯citatən] prid. (ȏ-ȃ) jezikosl.
ki je prevzet iz tujega jezika in se samo v priponskoobrazilnem delu prilagodi jeziku prejemniku: polcitatna beseda, varianta besede; polcitatna lastna imena
ki je prevzet iz tujega jezika in se samo v priponskoobrazilnem delu prilagodi jeziku prejemniku: polcitatna beseda, varianta besede; polcitatna lastna imena
SSKJ²
pôlčas -a in pôlčàs -čása [pou̯čas] m (ȏ; ȏ-ȁ ȏ-á)
vsaka od dveh, navadno z odmorom ločenih dob košarkarske, nogometne tekme: prvi polčas je minil brez golov; zaradi zavlačevanja je sodnik podaljšal drugi polčas za eno minuto
● sodnik je odpiskal polčas naznanil konec prve take dobe
// del košarkarske, nogometne tekme, odigrane v taki dobi: radio je prenašal samo drugi polčas
vsaka od dveh, navadno z odmorom ločenih dob košarkarske, nogometne tekme: prvi polčas je minil brez golov; zaradi zavlačevanja je sodnik podaljšal drugi polčas za eno minuto
● sodnik je odpiskal polčas naznanil konec prve take dobe
// del košarkarske, nogometne tekme, odigrane v taki dobi: radio je prenašal samo drugi polčas
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
SSKJ²
pôlčŕn -a -o [pou̯čərən in pou̯čərn] prid. (ȏ-ŕ)
v zvezi polčrni kruh kruh iz polbele moke; polbeli kruh: hlebec polčrnega kruha
v zvezi polčrni kruh kruh iz polbele moke; polbeli kruh: hlebec polčrnega kruha
SSKJ²
pôldan -dnéva [pou̯dan] m (ȏ ẹ̑)
1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližal se je poldan; delali so od jutra do poldneva; okoli poldneva se je vrnil domov; proti poldnevu je umrl / odzvonilo, zazvonilo je poldan / zastar., v prislovni rabi pridi proti poldan proti poldnevu
● ekspr. v trebuhu mi zvoni poldan lačen sem
2. knjiž. zenit: sonce se je vzpenjalo v poldan; sonce je bilo v poldnevu / poldan življenja / umetniški poldan njegovega pripovedništva
3. zastar. jug: vinograd je obrnjen proti poldnevu
1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližal se je poldan; delali so od jutra do poldneva; okoli poldneva se je vrnil domov; proti poldnevu je umrl / odzvonilo, zazvonilo je poldan / zastar., v prislovni rabi pridi proti poldan proti poldnevu
● ekspr. v trebuhu mi zvoni poldan lačen sem
2. knjiž. zenit: sonce se je vzpenjalo v poldan; sonce je bilo v poldnevu / poldan življenja / umetniški poldan njegovega pripovedništva
3. zastar. jug: vinograd je obrnjen proti poldnevu
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
poldánji -a -e [pou̯danji] prid. (á)
star. opoldanski: poldanja vročina pripeka; poldanje sonce
● zastar. poldanja pokrajina južna
star. opoldanski: poldanja vročina pripeka; poldanje sonce
● zastar. poldanja pokrajina južna
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
poldánski tudi pôldanski -a -o [pou̯danski] prid. (á; ȏ)
opoldanski: poldanska vročina; poldansko sonce
● zastar. poldanska stran mesta južna
opoldanski: poldanska vročina; poldansko sonce
● zastar. poldanska stran mesta južna
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4880
- 4881
- 4882
- 4883
- 4884
- 4885
- 4886
- ...
- 8647
- Naslednja »
Število zadetkov: 172921
Dostopnost