Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
star. z drogom poganjati splav ali čoln: drožil je na vse pretege na drugi breg
zastar. kdor veliko dela, navadno namesto drugih: spet so naložili delo tistemu drpaležu
star. s težavo, okorno hoditi: trudoma je drpalil čez breg in dol / vlak je vztrajno drpalil navkreber
// s težavo vleči: komaj sta drpalila vsak svoj hlod za seboj
sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu
// star. drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba
● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje
♦ agr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine
1. kdor se drsa: na drsališču je vsako nedeljo veliko drsalcev
// športnik, ki se ukvarja z drsanjem: nastop mladih drsalcev; bil je zares odličen drsalec
2. zool. kljunata žuželka, ki drsi po vodni gladini, Gerris lacustris:
urejen prostor z ledeno ploskvijo za drsanje: vsak dan se hodi drsat na drsališče / pokrito drsališče; umetno drsališče z umetno vzdrževanim ledom
nav. mn. kovinska priprava za drsanje, ki se pritrdi na čevlje: pripeti, priviti si drsalke na čevlje; otroci so na drsalkah švigali sem in tja
♦ glasb. kovinska ploščica, s katero se pri igranju brenka po strunah
ženska, ki se drsa: na drsališču se je zbralo precej drsalcev in drsalk
// športnica, ki se ukvarja z drsanjem: še zmeraj je izvrstna drsalka; nastop mladih drsalk
zglajen poledenel pas ali proga za drsanje: otroci so si na klancu delali drsalnico
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 674
- 675
- 676
- 677
- 678
- 679
- 680
- ...
- 5561
- Naslednja »