Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
zavrtínčiti -im dov. -en -ena; zavrtínčenje (í ȋ) koga/kaj Veter je zavrtinčil suho listje; brezos. Zavrtinčilo jih je v globino
zavrtínčiti se -im se (í ȋ) List se ~i po zraku
Pravopis
zavrtljáj -a m z -em (ȃ) ~ ročice
Pravopis
zavŕto nač. prisl. (ȓ) ~ se vesti
Pravopis
zavrvéti -ím dov. zavrvênje; drugo gl. vrveti (ẹ́ í) Ljudje so vznemirjeno zavrveli
Pravopis
zavrvráti -ám dov. zavrvránje; drugo gl. vrvrati (á ȃ) Morje je zakipelo in zavrvralo
Pravopis
zavŕžek -žka m, skup. (ȓ) z novo tehnologijo zmanjšati ~ izmeček; števn., neobč. skulptura iz ~ov iz odpadkov; člov., poud. ~ človeške družbe |izobčenec, propadel človek|
Pravopis
zavŕžen1 -žna -o; -ejši -a -e (ŕ; ŕ) neobč. nizkoten, nevreden, pokvarjen: ~a izjava; moralno ~o dejanje
Pravopis
zavŕžen2 -a -o; bolj ~ (ȓ) poud.: ~ človek |nemoralen, pokvarjen|; ~a duša |pogubljena|
zavŕženost -i ž, pojm. (ȓ) poud.
Pravopis
zavŕženec -nca m z -em člov. (ȓ) poud. |nemoralen, pokvarjen človek|
zavŕženka -e ž, člov. (ȓ) poud.
zavŕženčev -a -o (ȓ) poud.
Pravopis
zavzdíhniti -em dov. zavzdíhnjenje (í ȋ) glasno ~; poud. zavzdihniti nad kom/čim ~ ~ svojo usodo |izraziti nezadovoljstvo nad usodo|
Pravopis
zavzémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zavzémanje (ẹ̑) koga/kaj ~ nova ozemlja; publ.: Delo ga je popolnoma zavzemalo zaposlovalo; ~ odgovorne položaje v upravi imeti, zasedati; šport. žarg. ~ startne položaje postavljati se v; publ. ~ skrajna stališča imeti, izražati
zavzémati se -am se (ẹ̑) za koga/kaj ~ ~ ~ brezposelne; ~ ~ ~ pravice otrok
Pravopis
zavzét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ bunker; neobč.: ~ pomočnik prizadeven, navdušen; ves ~ stati pred sliko prevzet; zavzet za koga/kaj ~ ~ pravico
zavzétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
zavzétež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor se zavzema za kaj|: ~i za pravice otrok
zavzétežev -a -o (ẹ̑) poud.
Pravopis
zavzéti -vzámem dov. zavzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj ~ ozemlje; publ. ~ kritično stališče do česa postati kritičen; šport. žarg. ~ startni položaj postaviti se v; poud. ~ vrh gore |stopiti na, priti na|
zavzéti se -vzámem se (ẹ́ á) za koga/kaj ~ ~ ~ svoje cilje; ~ ~ ~ delavce; Poslanci so se zavzeli za spremembo zakona; poud. Osebno se je zavzel, da je vse potekalo v redu |je poskrbel, je pomagal|; zavzeti se za koga/kaj pri kom/čem ~ ~ ~ zapornike pri oblasteh; neobč. zelo se zavzeti ob novici se vznemiriti, se razburiti
Pravopis
zavzéto nač. prisl. (ẹ̑) neobč. ~ delati prizadevno; ~ pripovedovati navdušeno
Pravopis
zazánkati -am dov. -an -ana; zazánkanje (ȃ) koga/kaj z vrvjo ~ deblo; ~ petlje; poud. ~ tatu |zvijačno ujeti, dobiti|
Pravopis
zazdéti se -í se dov.; drugo gl. zdeti se (ẹ́ í)
1. komu Zazdelo se mu je, da se v grmovju nekdo skriva; Na obisk pride, če se mu ~i; poud. Komur se je zazdelo, se je lahko pridružil gibanju |kdor je hotel, želel|
2. os. zazdeti se komu Soba se mu je zazdela majhna
Pravopis
zazébsti -zébe dov. -i -ite; zazébel -bla, zazébst/zazèbst, zazébljen -a tudi zazében -a; zazébljenje tudi zazébenje; (zazébst/zazèbst) (ẹ́)
1. koga/kaj Zazeblo ga je v prste; poud. ~e me, če se spomnim tistih let |Dobim občutek mraza|
2. os., neobč. zazebsti koga/kaj Mrzla zemlja je zazebla utrujeno telo
Pravopis
zazéhati -am dov. (ẹ́) široko ~
zazéhati se -a se (ẹ́) komu Zazehalo se mu je
Pravopis
zazéhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) neobč. zehniti
Število zadetkov: 95619