PRIMERJAJ: zveseliti
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Hipolit
Besedje16
Pleteršnik
zvẹ̑st, -ȋ, f. 1) das Gewissen, C., Mik.; — das Bewusstsein: v zvesti = v svesti, Vod. (Nov.); (prim. svest); — 2) die Treue, Dalm., Krelj, Ravn.; — sod je za zvest (fest, stark) napravljen, vzhŠt.; — 3) die Kunde: na zvest dati, kund geben, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zvẹ̑st, adj. 1) treu, getreulich; z. biti komu; zvesto služiti koga; zvesto opraviti vse po naročilu; zvesto Bogu služiti; na zveste roke dano, fidei commissum, auf Treue und Glauben gegeben, Dict.-Mik., Svet. (Rok.); — 2) zvesto poslušati, moliti, mit gesammeltem Geiste, aufmerksam, andächtig zuhören, beten; zvesto gledati, aufmerksam zusehen; zvesto delati, alle Gedanken bei der Arbeit haben.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
zvest prid., F15, angelus custos, naſ ẛvéſti varih; aſsectator, en ẛveſti ſpreimlaviz; cardelitium, grúnt eniga ṡveſtiga tovariſha; cordialis, ṡveiſt, per ſarzhni; efflagitatus, -us, efflagitatio, ṡveſta proſhnîa, ſylna proſhnîa; fidei comiſsum, na ṡvéſte roke danu; fidelis, -le, ṡveiſt, veren, brumen; fidelis animus, ṡvéſtu ſerzè; fidus, -a, -um, ṡvéſt; fidus animus, ṡvéſtu ſerzè; perfidelis, -le, cilú ṡveiſt, inu gviſhen; pervigil, -lis, en fliſſig, inu ṡvéſt vahtar; pisticus, -a, -um, ṡveiſt, inu verin. Joa:12; protelum, -li, tú prou riſnizhnu, inu ṡveiſtú ṡa enim hiteinîe; realis, -lis, redlih, ṡvéſt; prim. nezvest
Svetokriški
zvest -a prid. 1. zvest: Mojſſes je bil G. Bogu ſvejſt im. ed. m, vener Abraham je bil pokornishi ǀ svejst im. ed. m priatel je suojm shlushabnikam ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt im. ed. m shlushabnik Boshj rata ǀ En ſveiſt im. ed. m shlushabnik on fliſſnu yszhe zhaſt ſvoiga Kraila ǀ Peter pak je bil tvoj ſvejſti im. ed. m dol. priatel ǀ Neboyeſe Moj ſveſti im. ed. m dol. shlushabnik Vid ǀ Ti moja ſvejſta im. ed. ž shlushabenza ǀ Moja ſveſta im. ed. ž shlushabniza, sberiſi ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta im. ed. ž bila ǀ inu vener polek ſvoje ſvejſte rod. ed. ž shlushbe, imaio Bogu shlushit ǀ kaj s'ena pergliha ſe more dati te dobrute sgorej imenovanyh krajlou prutu ſvojmu svestimu daj. ed. m folku k'perglihi lubesni ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga tož. ed. m ži. Priatelna do vekoma ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga tož. ed. m ži. peſſa ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga, inu ſvestiga tož. ed. m ži. Generala Iephte ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga tož. ed. m ži. Iacoba ǀ vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto tož. ed. ž drushbo ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto or. ed. ž ſhluſhbo ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ leta dua bodo ſvejſta im. dv. m priatla ǀ de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva, brumna, ſvesta im. dv. m ǀ Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti im. mn. m, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe, temuzh de ſo ſveſty im. mn. m najdeni ǀ O vy nasha luba shlahta, dobri priateli, inu ſveiſti im. mn. m ſoſſedie ǀ ſi je puſtil taiſte Bukue brati v' katerih te ſvejſte im. mn. ž shlushbe ſo bile samerkane ǀ obilnu te ſvejſte tož. mn. m, inu flisne polona 2. vesten: kakor en dober ſveſt im. ed. m paſter yh je paſſel ǀ Se shtima, inu lubi en suest im. ed. m Varih ǀ ſe perporozhjti timu ſveſtimu daj. ed. m Paſterju presež.> kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga, inu svèsteshiga tož. ed. m ži. priatelna ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga, inu svestiſhiga tož. ed. m ži. ſlushabnika ǀ vſame to ner svejſteshi tož. ed. ž deklo s' ſabo ne biti zvest svojega lebna nedov. biti v življenjski nevarnosti: ſakaj pò uſot ſo njega ijskali vumorit, inu kadar eden ga je v'ſvojo hisho gori vſel, nej bil ſveſt ſvojga lebna 3. ed. Pomena sta v nekaterih primerih težko razločljiva, ker sta bila v miselnosti 17. stoletja združena v en pojem.
Celotno geslo
Megiser
zvest -i samostalnik ženskega spola
Besedje16
zvest1 sam. ž ♦ P: 12 (TO 1564, TP 1567, TC 1574, TP 1575, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje16
Besedje16
zvest3 prid. ♦ P: 38 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Pleteršnik
Besedje16
Pleteršnik
zvésti, zvédem, vb. pf. 1) durch Verkauf anbringen, verkaufen, Dict., C., Mik., Svet. (Rok.); svoje blago drago z., Trub.; komaj sem kravo zvedel, Ravn.-M.; veliko blaga z., Jurč.; dvesto veder vina z., LjZv.; — anbringen: hčere z., LjZv.; wegschaffen, loswerden, Meg., Dict.; — (z. se, ein gutes Geschäft abgeben, GBrda); — 2) auf etwas zurückführen, reducieren, Cig. (T.); vsi barvni občutki se dade z. na tri glavne občutke, Žnid.; na isto ime z., auf gleiche Benennung bringen (math.), Cig. (T.).
Celotno geslo
Hipolit
zvesti glagol
Vorenc
zvesti dov., F3, abdicare, ṡveſti, odvrézhi, oderbati, odlozhiti, ẛavrézhi; divendere, reſpredati, ſem ter tám predati, ṡveſti, ali predajati; exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede
Besedje16
zvesti1 posam. ♦ P: 8 (TAr 1562, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, DB 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595)
Besedje16
Besedje16
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 11696
- 11697
- 11698
- 11699
- 11700
- 11701
- 11702
- ...
- 11900
- Naslednja »
Število zadetkov: 237994
Dostopnost