Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
redíteljica1 -e ž
GLEJ SINONIM: redarka
Celotno geslo Sinonimni
redíteljica2 -e ž
GLEJ SINONIM: hranilka, rejnica
Pleteršnik
redȋteljica 1., f. die Ernährerin, Jan.
Pleteršnik
redȋteljica 2., f. die Ordnerin, Jan. (H.).
Prekmurski
réditelstvo -a s uredništvo: Réditelstvo “Prijátel”- a AIP 1876, br. 6, 1
Pleteršnik
redítən, -tna, adj. nahrhaft, Guts.-Cig., Mur., Jan.
Pleteršnik
redȋtəv, -tve, f. die Ernährung, Cig. (T.).
Celotno geslo Sinonimni
redíti1 -ím nedov.
1.
kaj načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene
SINONIMI:
gojiti, vzrejati, pog. imeti, nar. kojiti, zastar. odgajati, knj.izroč. prirejati2
2.
3. os. izraža, da kaj pospešuje pridobivanje telesne teže
SINONIMI:
biti redilen, debeliti
GLEJ ŠE SINONIM: hraniti2, krmiti1, pitati, preživljati
Celotno geslo Sinonimni
redíti2 -ím nedov.
GLEJ SINONIM: razporejati, razvrščati
Pleteršnik
redíti 1., -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.-Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.
Pleteršnik
redíti 2., -ím, vb. impf. 1) reihen, ordnen, Mur., Cig., Jan., C.; — leiten, Hal.-C.; — r. se = vrstiti se: r. se v užitku kakega zemljišča, Dol.; — 2) machen, schaffen, verfertigen, ogr.-C., Mik.; r. stole, moste, ogr.-Valj. (Rad); — tudi: rę́diti, -im, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
rẹ́diti 3., -im, vb. impf. dünn, undicht (schütter) machen, verdünnen, Jan., vzhŠt.-C., Dol.-Levst. (M.); lichten, Jan.; r. se, sich lichten: naše vrste se redijo, Nov.
Prekmurski
réditi -im nedov. delati, izdelovati: po sterom nede vecs potrebno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Sztou lejt je pa rédo Noe to Bárko KM 1796, 11; ino ſzta ſzi firtuge rédila SM 1747, 6
réditi se -im se delati se: Ka je gotovo ino se itak vsaki dén znôva rédi BJ 1886, 8
rèjeni -a -o narejen: Na vszákom testamentomi more vödjáno bidti, v-sterom leti i dnévi je rejeni AIP 1876, br. 3, 2; Vu Europi szo igle náj prle rejene AIP 1876, br. 9, 6
Vorenc
rediti1 nedov., F35, alo, -ere, rediti, hraniti, ſhpishati, obdershati; altrix, Ama, tá katera redy, ali dojy; aluminari, rediti; chenotrophia, proſtor ṡa raze, inu goſſy rediti; creare arbores, drevje rediti, ſaditi, zépiti; curatrophium, hiſha ẛa pobizhe rediti; educare, ṡrediti, rediti; fovere, vardévati, v'gorkim darṡhati, rediti; nutritor, -oris, kateri redy, ali hrani, ali ṡhpiṡha; ornithoboscium, kurnik, fulovsh, kir ſe kuri, ali tyze darṡhè, ali redè; tellus alma, rodovitna ẛemla, katera nas redy, ali hrani
Vorenc
rediti2 nedov., F4, Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſy redili; neque comam nutrient: Ezech:44.v.20. ony nebodo dolge laſse redili; vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò ſi comam nutriat, gloria est illi. 1.Corint:cap: 11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy: kadar pak ena shena dolge laſſy redy, je nîei ena zhaſt: sakai laſſiè ſo nîei dani h'pokrivanîu
Svetokriški
rediti -im nedov. hraniti, dajati hrano: Ona preuſame Moshu mujo, inu skerb otroke rediti nedol., inu varvat ǀ vy Farmani ſte dolshni Mashnike rediti nedol., gvantat ǀ ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi nedol. ǀ nej bilu terbej mazhike reditj nedol. de bi mishij, inu podgane lovilij, sakaj sholnerij ſo lete fliſsik bilij poluvili ǀ Ta nepametna shivina doij, redij 3. ed., skerbi, inu zhuje ter brani ſvoje mlade ǀ ſpisha, inu redj 3. ed. ſvojo Naveſto kershansko Cerku ǀ pustite de ona ga doy, redy 3. ed., inu vuzhj ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil del. ed. m, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ de bi ſvojga slepiga Mosha redila del. ed. ž ǀ inu veliku lejt vaſs redili del. mn. m, inu guantali
Besedje16
rediti glag. nedov. ♦ P: 20 (TC 1555, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Celotno geslo Sinonimni
redíti se -ím se nedov.
dobivati večjo telesno težo
SINONIMI:
ekspr. debeliti se, slabš. lesti narazen, ekspr. mastiti se, slabš. nabirati špeh, ekspr. okrogliti se, ekspr. zaokrožati se, ekspr. zaokroževati se
GLEJ ŠE SINONIM: rasti
GLEJ ŠE: hujšati
Vorenc
rediti se nedov., F6, coalere, ſe v'kupai rediti, s'raſti, ṡkupai raſti; cutem curare, dobru lebati, ſe dobru rediti; mylecos, ty arjavi zhervizhi, v'moki, ali v'malinih ſe radi redè, s'nymi ſe nahtigali lovè; nacydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo ... ſe redy s'perjam od beile murve; nutriri, ſe rediti, ſe hraniti; seminarium, -rÿ, en ṡazhetik, ſtara ſhula enu meiſtu, kir ſe pelzarji redè, de ſe potler preſajajo
Pleteršnik
redȋvəc, -vca, m. der Ernährer, Cig., Valj. (Rad); — der Pflegevater, Cig.
Število zadetkov: 247172