Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
brȃskljav, adj., Jan., braskljava zemlja, C.; pogl. vraskljav.
Pleteršnik
brastȏłka, f., Naklo (Gor.), pogl. postolka.
Pleteršnik
brȃška, f. = bračka, V.-Cig., Jan., Železniki (Gor.).
Pleteršnik
brȃšnja, f. = brašno, Guts., Mur.
Pleteršnik
brášnọ, n. die Speise, Meg.; — die Wegzehrung, Cig., Jan.; — prim. brešno.
Pleteršnik
bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; (voc. včasi: brate! Mik.).
Pleteršnik
bratàn, -ána, m. = bratič, des Bruders Sohn, der Neffe, Jan., C., Mik., Hip. (Orb.), Navr. (Let.), LjZv.
Pleteršnik
bratána, f. = bratična, des Bruders Tochter, die Nichte, Jan., Mik., Hip. (Orb.), LjZv.
Pleteršnik
bratȃnčək, -čka, m. dem. bratanec, Cig.
Pleteršnik
bratȃnəc, -nca, m. = bratan, Mur., Cig., Jan., C.
Pleteršnik
bratȃnka, f. = bratana, Cig., Jan.
Pleteršnik
bratȃnstvọ, n. die Neffenschaft, Cig.
Pleteršnik
brȃtba, f. = beratva, trgatva, Danj. (Posv. p.).
Pleteršnik
brȃtəc, -tca, m. dem. brat, das Brüderchen; napitni, vinski b., der Zechbruder, Cig.
Pleteršnik
brȃtej, m. = bratec, C.
Pleteršnik
brȃtək, -tka, m. = bratec, Mur.
Celotno geslo eSSKJ
brátenje brátenja samostalnik srednjega spola [brátenje]
    1. izkazovanje povezanosti, medsebojne naklonjenosti, zlasti z druženjem
      1.1. ekspresivno stanje, ko je kdo s kom v tesnih, pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja
    2. ekspresivno stanje, ko je kaj povezano s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjuje
ETIMOLOGIJA: ↑bratiti
Pleteršnik
brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.-Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
brȃtəv, -tve, f. = beratva, trgatev, Cig., Jan.
Pleteršnik
bráti,* bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer-Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče-Erj. (Torb.).
Število zadetkov: 106617