Zadetki iskanja
Prekmurski
zgonìti zgònim dov. pregnati, izgnati: bogaſztvo 'znyegovoga trbüha je vö zgoni KŠ 1754, 51; zgoni zmojega ſzrczá vſzo hüdoubo KŠ 1754, 238; Zgoni vſze hüdo BKM 1789, 388; Klaudius, ki jo je vö zgono KŠ 1771, 434; zasztôpnicke szo nyemi tô volô zgláve zgonili AIP 1876, br. 5, 3
Prekmurski
zgòra tudi zgòraj tudi zgòr prisl. zgoraj: Zgor od veliki dvér je koruš BJ 1886, 20; Tam zgora je to bogáſztvo KŠ 1754, 264; zakrivalo raſzpraſcsilo ſze je na dvouje od zgora notri dotéo KŠ 1771, 96; Vám poslem znebész zgora, Obeſzelnika BKM 1789, 110; ali sze pa meſzto j k-toj zgora szpomenutoj literi pridá KOJ 1833, 87; stiri kuklé má: dvá szpoda, dvá zgora KAJ 1870, 9; zvun zgoraj povejdani Návukov znati KMK 1780, 6; kak je 'se zgoraj povejdano KM 1783, 14; da ſze, vidimo tam zgoraj BKM 1789, 428; da ſze, vidimo tam zgoraj SŠ 1796, 98; pod zgoraj povejdanov pogodbov KOJ 1833, XVI
Prekmurski
zgoránji -a -e prid.
1. zgornji: polo'zili ſzo jo vu zgoranyo hi'zo KŠ 1771, 370; prehodo je Paveo zgoránye krajine KŠ 1771, 400
2. višji: Te zgorányi Jeru'zálem je pa ſzloboudkinya KŠ 1771, 566; kczili ſze vgányam za nájem zgorányega pozványa KŠ 1771, 597; dár je od toga zgorányega doli idoucsi od Ocsé ſzvetloſzti KŠ 1771, 746
zgoránji -a -e sam. zgornji, višji: jaſz ſzam zti zgorányi KŠ 1771, 293; geto ſze vſzáki trüdi, i za ta zgoránya niscse nikaj nemára KŠ 1754, 5a; ta zgoránya iſcsite KŠ 1771, 608; Iscſi ta zgoránya KM 1783, 217; Tá zgoránya iſcsi BKM 1789, 418; Tá zgoránya iſcsi SŠ 1796, 89
1. zgornji: polo'zili ſzo jo vu zgoranyo hi'zo KŠ 1771, 370; prehodo je Paveo zgoránye krajine KŠ 1771, 400
2. višji: Te zgorányi Jeru'zálem je pa ſzloboudkinya KŠ 1771, 566; kczili ſze vgányam za nájem zgorányega pozványa KŠ 1771, 597; dár je od toga zgorányega doli idoucsi od Ocsé ſzvetloſzti KŠ 1771, 746
zgoránji -a -e sam. zgornji, višji: jaſz ſzam zti zgorányi KŠ 1771, 293; geto ſze vſzáki trüdi, i za ta zgoránya niscse nikaj nemára KŠ 1754, 5a; ta zgoránya iſcsite KŠ 1771, 608; Iscſi ta zgoránya KM 1783, 217; Tá zgoránya iſcsi BKM 1789, 418; Tá zgoránya iſcsi SŠ 1796, 89
Prekmurski
zgòrapovéjdani -a -o prid. omenjen, naveden: Pouleg zgorapovejdane forme sze morejo KOJ 1833, 25; ta zgorajpovejdana pitanya pout poká'sejo KOJ 1833, 133; Na edno ali drügo med zgorapovejdanimi formami sze vugiblejo KOJ 1833, 80
Prekmurski
zgorèti -ím dov. zgoreti: mühica .. zgoris KAJ 1870, 8; Csi ſteroga delo zgori KŠ 1771, 495; i zgoro je te áldov KM 1796, 76; ár je norlava mühica zgorela KAJ 1870, 9; trétyi tao drevja je zgorelo KŠ 1771, 781; pren. i csi tá dám tejlo moje, naj zgorim KŠ 1771, 516
zgorèti se -ím se zgoreti: Nej je na etoj zemli, ſtera ſze zgori KŠ 1754, 141
zgorèti se -ím se zgoreti: Nej je na etoj zemli, ſtera ſze zgori KŠ 1754, 141
Prekmurski
zgòrnjek -a m zgornje kolo mlina: tecsé voda, na nistero zgora. Te ete sze zgornyek zové KAJ 1870, 108
Prekmurski
zgoščávati se -am se nedov. gostiti se, zgoščevati se: Nasa miska sze má priliko povôli zgosztsávati KAJ 1870, 57
Terminološka
Zgoščevanje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin hashing , ki na področju računalništva označuje proces pretvarjanja niza podatkov v krajši standardizirani zapis z namenom hitrejšega dostopa do podatkov. V slovenskih računalniških slovarjih se pojavljajo ustrezniki zgoščevanje (prim. Islovar ), razprševanje (prim. DIS slovarček ) in razpršilo (prim. Microsoftov slovar ). Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin hashing , ki na področju računalništva označuje proces pretvarjanja niza podatkov v krajši standardizirani zapis z namenom hitrejšega dostopa do podatkov. V slovenskih računalniških slovarjih se pojavljajo ustrezniki zgoščevanje (prim. Islovar ), razprševanje (prim. DIS slovarček ) in razpršilo (prim. Microsoftov slovar ). Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Prekmurski
zgotávlati -am nedov. izdelovati, delati: Ali kakda je zgotávla te máli párec KAJ 1870, 103; Tam zgotávlajo gla'zojno KAJ 1870, 13
zgotávlani tudi zgotávleni -a -o narejen, izdelan: potácske szo z-falatov dészk zgotávlani KAJ 1870, 73; de vsze dobro slo po od toga miniszteriuma zgotávlenoj poti AI 1875, br. 2, 1
zgotávlani tudi zgotávleni -a -o narejen, izdelan: potácske szo z-falatov dészk zgotávlani KAJ 1870, 73; de vsze dobro slo po od toga miniszteriuma zgotávlenoj poti AI 1875, br. 2, 1
Prekmurski
zgotòviti -im dov. narediti, izdelati, dokončati: ki ſcsé türen czimprati, má teliko, ka ga zgotovi KŠ 1771, 220; Hiže rušt tesáč zgotovi BJ 1886, 6; Sztolar jo je zgotovo KAJ 1870, 9; Te je Deák zgotovo goripiz AIP 1876, br. 2, 2; zemla, stero szo nyegove roké zgotovile TA 1848, 78; pren. zgotovte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 103; On je szunczi szánek zgotovo TA 1848, 15
zgotòviti se -im se narediti se, tvoriti se: Kakda sze zgotovi preminoucse vrejmen KOJ 1833, 88
zgotòvleni -a -o narejen, izdelan: ſterim zgotovlena ſzoudba 'ze dávno ſze ne midi KŠ 1771, 719; Mosnya je zgotovlena KAJ 1870, 143; edna dobro zgotovlena kôla BJ 1886, 14
zgotòviti se -im se narediti se, tvoriti se: Kakda sze zgotovi preminoucse vrejmen KOJ 1833, 88
zgotòvleni -a -o narejen, izdelan: ſterim zgotovlena ſzoudba 'ze dávno ſze ne midi KŠ 1771, 719; Mosnya je zgotovlena KAJ 1870, 143; edna dobro zgotovlena kôla BJ 1886, 14
Prekmurski
zgovárjanje -a s
1. pogovarjanje: Csi ſze zgovárjanye od Bogá preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; Tam bo veszélo zgovárjanye KM 1783, 250; Potom od pri ſztoli zgovarjanya KŠ 1771, 310; vrejmena tak netroſijo, liki vu zgovárjanyi KŠ 1771, 396; Po etom krátkom zgovárjanyi KAJ 1870, 149; Krátka zgovárjanya KM 1790, 22; Zgovárjanya pri Vecsérji SIZ 1807, 32
2. izgovor: je drüga i zgovárjanye AIP 1876, br. 8, 3; Po Stenyej razmimo právo zgovárjanye KOJ 1833, 7; Kelkoféle szo rêcsi na zgovárjanye gledocs AIN 1876, 8; Razlocsávajo sze glasznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6
1. pogovarjanje: Csi ſze zgovárjanye od Bogá preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; Tam bo veszélo zgovárjanye KM 1783, 250; Potom od pri ſztoli zgovarjanya KŠ 1771, 310; vrejmena tak netroſijo, liki vu zgovárjanyi KŠ 1771, 396; Po etom krátkom zgovárjanyi KAJ 1870, 149; Krátka zgovárjanya KM 1790, 22; Zgovárjanya pri Vecsérji SIZ 1807, 32
2. izgovor: je drüga i zgovárjanye AIP 1876, br. 8, 3; Po Stenyej razmimo právo zgovárjanye KOJ 1833, 7; Kelkoféle szo rêcsi na zgovárjanye gledocs AIN 1876, 8; Razlocsávajo sze glasznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6
Prekmurski
zgovárjati -am nedov. izgovarjati: Szlobodno je recsi zgovárjati SIZ 1807
zgovárjati si -am si pogovarjati se, govoriti: sztanovnika, z-sterim szi nebi mogao zgovárjati KOJ 1833, XIII; od tébe ſzi zgovárjam KŠ 1754, 239; zgovárjam od djánya tvojega TA 1848, 61; Teda ſzi Feſztus zgovárja ſztanácsom KŠ 1771, 419; 'Zidovje ſzi od Kriſztuſa zgovárjajo KŠ 1771, 287; zgovárjajte szi z vasim szrczom TA 1848, 4; nego ſzi bole lejpe récsi naj zgovárja SIZ 1807, 31; Csi bi ti zjezikom Angyelſzkim zgovárjo BKM 1789, 277; nej ſzam ſzi zgovárjao ſztejlom i ſzkrvjouv KŠ 1771, 558; I zgovárjali ſzo ſzi med ſzebom KŠ 1771, 127; i zgovárjale ſzo ſzi med ſzebom KM 1796, 113
zgovárjati se -am se izgovarjati se: glasznicke, steri sze morejo brezi pomócsi drüge litere zgovárjati AIN 1876, 5; Szillaba szamo z-ednim vüszt odpiranyem sze zgovárja AIN 1876, 7; Z-vecs szillab, kak sze ete z-vüszt odpiranyem prav zgovárjajo AIN 1876, 8
zgovarjajóuči -a -e pogovarjajoč se: ga je i goſztejkrát naprej zváo zgovárjajoucsi ſzi 'znyim KŠ 1771, 418
zgovárjati si -am si pogovarjati se, govoriti: sztanovnika, z-sterim szi nebi mogao zgovárjati KOJ 1833, XIII; od tébe ſzi zgovárjam KŠ 1754, 239; zgovárjam od djánya tvojega TA 1848, 61; Teda ſzi Feſztus zgovárja ſztanácsom KŠ 1771, 419; 'Zidovje ſzi od Kriſztuſa zgovárjajo KŠ 1771, 287; zgovárjajte szi z vasim szrczom TA 1848, 4; nego ſzi bole lejpe récsi naj zgovárja SIZ 1807, 31; Csi bi ti zjezikom Angyelſzkim zgovárjo BKM 1789, 277; nej ſzam ſzi zgovárjao ſztejlom i ſzkrvjouv KŠ 1771, 558; I zgovárjali ſzo ſzi med ſzebom KŠ 1771, 127; i zgovárjale ſzo ſzi med ſzebom KM 1796, 113
zgovárjati se -am se izgovarjati se: glasznicke, steri sze morejo brezi pomócsi drüge litere zgovárjati AIN 1876, 5; Szillaba szamo z-ednim vüszt odpiranyem sze zgovárja AIN 1876, 7; Z-vecs szillab, kak sze ete z-vüszt odpiranyem prav zgovárjajo AIN 1876, 8
zgovarjajóuči -a -e pogovarjajoč se: ga je i goſztejkrát naprej zváo zgovárjajoucsi ſzi 'znyim KŠ 1771, 418
Prekmurski
zgovorìti -ím dov. izgovoriti: ne more jezik zgovoriti KM 1783, 226; ne more jezik zgovoriti BKM 1789, 387
Prekmurski
zgovòrnost -i ž zgovornost: Érseki, steri je szrecsen bio z zgovornosztjov nazáj pripelati KOJ (1914), 126
Prekmurski
zgràbiti zgrábim dov.
1. prijeti, ujeti: Iſzkali ſzo ga záto zgrabiti KŠ 1771, 289; mre'za, 'Ze me ne zgrábis BKM 1789, 280; I gdekoli ga zgrábi, trga ga KŠ 1771, 130; Človeka li te zgrábi AI 1878, 10; Kriſztuſa zgrábijo KŠ 1771, 324; primite, (zgrabte) pays te Vöre SM 1747, 27; I tanács ſzo meli, da bi Jezuſa zgrabili KŠ 1771, 87; Herodes zgrabo je Ivana KŠ 1771, 119; i nikaj ſzmo nej zgrabili KŠ 1771, 179; V-Jeru'sálemi ſzo ga vu Czérkvi zgrabili KM 1796, 129; pren. Zgrablivci stvári se paščijo zgrabiti AI 1878, 7
2. hitro, na silo vzeti: Szvejt Csi li zgrábi Naſe BKM 1789, 410; zgrabi 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 642; Szkusávanye váſz je drügo eſcse nej zgrabilo KŠ 1771, 509
zgràbiti se zgrábim se prijeti se, ujeti se: dvá sztolca, za steriva szam sze zgrabiti steo AI 1875, br. 2, 7; jeli ſze ga zgrábimo, ali nej KŠ 1754, 173; nyega ſze zgrábimo KŠ 1771, 827; naj sze zgrábijo vu szvojoj zvisenoszti TA 1848, 47; zgrabte ſze toga dobroga KŠ 1771, 476; prájh, ki ſze je náſz zgrabo KŠ 1771, 202; One pa zgrabile ſzo ſze nyegovi noug KŠ 1771, 98; pren. Z-vorom ſze nyega zgrábim BKM 1789, 287; da ſze ſzvoie Vöre rokami tebé zgrabi SM 1747, 64; da ſze ne zgrábis 'znyé privájanyem KŠ 1754, 45
zgràbivši -a -e ko je prijel, ujel: i zgrabivſi ga zadávlao ga je KŠ 1771, 60
zgrábleni -a -o prijet, ujet: Drügoucs zgrábleni ſze zbicsüje KŠ 1771, 353; I zgráblena je ta divjácsina KŠ 1771, 802; vu mre'zi szo zgráblene nogé nyihove TA 1848, 8
1. prijeti, ujeti: Iſzkali ſzo ga záto zgrabiti KŠ 1771, 289; mre'za, 'Ze me ne zgrábis BKM 1789, 280; I gdekoli ga zgrábi, trga ga KŠ 1771, 130; Človeka li te zgrábi AI 1878, 10; Kriſztuſa zgrábijo KŠ 1771, 324; primite, (zgrabte) pays te Vöre SM 1747, 27; I tanács ſzo meli, da bi Jezuſa zgrabili KŠ 1771, 87; Herodes zgrabo je Ivana KŠ 1771, 119; i nikaj ſzmo nej zgrabili KŠ 1771, 179; V-Jeru'sálemi ſzo ga vu Czérkvi zgrabili KM 1796, 129; pren. Zgrablivci stvári se paščijo zgrabiti AI 1878, 7
2. hitro, na silo vzeti: Szvejt Csi li zgrábi Naſe BKM 1789, 410; zgrabi 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 642; Szkusávanye váſz je drügo eſcse nej zgrabilo KŠ 1771, 509
zgràbiti se zgrábim se prijeti se, ujeti se: dvá sztolca, za steriva szam sze zgrabiti steo AI 1875, br. 2, 7; jeli ſze ga zgrábimo, ali nej KŠ 1754, 173; nyega ſze zgrábimo KŠ 1771, 827; naj sze zgrábijo vu szvojoj zvisenoszti TA 1848, 47; zgrabte ſze toga dobroga KŠ 1771, 476; prájh, ki ſze je náſz zgrabo KŠ 1771, 202; One pa zgrabile ſzo ſze nyegovi noug KŠ 1771, 98; pren. Z-vorom ſze nyega zgrábim BKM 1789, 287; da ſze ſzvoie Vöre rokami tebé zgrabi SM 1747, 64; da ſze ne zgrábis 'znyé privájanyem KŠ 1754, 45
zgràbivši -a -e ko je prijel, ujel: i zgrabivſi ga zadávlao ga je KŠ 1771, 60
zgrábleni -a -o prijet, ujet: Drügoucs zgrábleni ſze zbicsüje KŠ 1771, 353; I zgráblena je ta divjácsina KŠ 1771, 802; vu mre'zi szo zgráblene nogé nyihove TA 1848, 8
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
zgrablívec -vca m
1. ropar: Csi je ſteri, ki ſze imenüje zgrablivecz KŠ 1771, 499; liki drügi lidjé, zgrablivczi KŠ 1771, 231
2. roparska žival: Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
1. ropar: Csi je ſteri, ki ſze imenüje zgrablivecz KŠ 1771, 499; liki drügi lidjé, zgrablivczi KŠ 1771, 231
2. roparska žival: Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
Prekmurski
zgrablívi -a -o prid.
1. divji, popadljiv: Tákso zgrablivo sztvár szvêta trbê szpraviti AI 1875, kaz. br. 2; znoutra pa ſzo zgrablivi vuczké KŠ 1771, 22; Té-takse sze zgrablive stvaré zovéjo KAJ 1870, 10; naj bi od zgrablivih vukouv varvala KOJ 1845, 76; i ovaksih zgrablivih sztvár tá privábila KOJ 1848, 75; je svojim zgrablivim poslüšancom igro AI 1878, 9; ka bi ſze ne zmejsávali zgrablivimi KŠ 1771, 499
2. roparski: zaka zovéjo nistere fticse zgrablive fticse KAJ 1870, 14
1. divji, popadljiv: Tákso zgrablivo sztvár szvêta trbê szpraviti AI 1875, kaz. br. 2; znoutra pa ſzo zgrablivi vuczké KŠ 1771, 22; Té-takse sze zgrablive stvaré zovéjo KAJ 1870, 10; naj bi od zgrablivih vukouv varvala KOJ 1845, 76; i ovaksih zgrablivih sztvár tá privábila KOJ 1848, 75; je svojim zgrablivim poslüšancom igro AI 1878, 9; ka bi ſze ne zmejsávali zgrablivimi KŠ 1771, 499
2. roparski: zaka zovéjo nistere fticse zgrablive fticse KAJ 1870, 14
Prekmurski
zgrablívost -i ž popadljivost, divjost: to znotrejsnye vaſe je pa puno zgrablivoſzti i hüdoube KŠ 1771, 209; Nezanásajo pa sze na szilo i zgrablivoszt TA 1848, 49
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 740
- 741
- 742
- 743
- 744
- 745
- 746
- ...
- 774
- Naslednja »
Število zadetkov: 15466
Dostopnost