zgrablívec -vca m
1. ropar: Csi je ſteri, ki ſze imenüje zgrablivecz KŠ 1771, 499; liki drügi lidjé, zgrablivczi KŠ 1771, 231
2. roparska žival: Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
zgrablívi -a -o prid.
1. divji, popadljiv: Tákso zgrablivo sztvár szvêta trbê szpraviti AI 1875, kaz. br. 2; znoutra pa ſzo zgrablivi vuczké KŠ 1771, 22; Té-takse sze zgrablive stvaré zovéjo KAJ 1870, 10; naj bi od zgrablivih vukouv varvala KOJ 1845, 76; i ovaksih zgrablivih sztvár tá privábila KOJ 1848, 75; je svojim zgrablivim poslüšancom igro AI 1878, 9; ka bi ſze ne zmejsávali zgrablivimi KŠ 1771, 499
2. roparski: zaka zovéjo nistere fticse zgrablive fticse KAJ 1870, 14
1. divji, popadljiv: Tákso zgrablivo sztvár szvêta trbê szpraviti AI 1875, kaz. br. 2; znoutra pa ſzo zgrablivi vuczké KŠ 1771, 22; Té-takse sze zgrablive stvaré zovéjo KAJ 1870, 10; naj bi od zgrablivih vukouv varvala KOJ 1845, 76; i ovaksih zgrablivih sztvár tá privábila KOJ 1848, 75; je svojim zgrablivim poslüšancom igro AI 1878, 9; ka bi ſze ne zmejsávali zgrablivimi KŠ 1771, 499
2. roparski: zaka zovéjo nistere fticse zgrablive fticse KAJ 1870, 14
Prekmurski
zgrablívost -i ž popadljivost, divjost: to znotrejsnye vaſe je pa puno zgrablivoſzti i hüdoube KŠ 1771, 209; Nezanásajo pa sze na szilo i zgrablivoszt TA 1848, 49
Prekmurski
zgr̀diti -im dov. umazati: Merkaj, da sztolnoga prtá nezgrdis KOJ 1845, 35; Ár zgrdijo licza KŠ 1771, 19
Prekmurski
Prekmurski
zgrísti zgrizém dov. zgristi: Preživari hráno zgerzéjo AI 1878, 15; i doszta pszôv je zgrizao KAJ 1870, 40
zgrìženi -a -o zgrizen: ár szo nêznali, steri je zgri'zen KAJ 1870, 40
zgrìženi -a -o zgrizen: ár szo nêznali, steri je zgri'zen KAJ 1870, 40
Prekmurski
zgrmèti tudi zgrumèti -í dov. zagrmeti: vzemejo na pamet, ka zgrumi KAJ 1870, 133; Na ednôk zbliszne, zgermi AIP 1876, br. 7, 6
Prekmurski
zgrǜntati -am dov. ugotoviti, spoznati: moremo zgrüntati i félo grejhov KMK 1780, 68; Pamet nemore zgrüntati, Tva csüdna dugoványa BKM 1789, 387; ka sze naj tudi szamosztálna rêcs zgrünta AIN 1876, 69; ka ſzi zgrünta ſzrczá tvojega protivnik právdi KŠ 1771, 437
Prekmurski
zgrüntávanje -a s premišljevanje, razglabljanje: Visgálás; zgrüntávanye, preglejüvanye KOJ 1833, 182; Od zgrüntávanya Rejcsih KOJ 1833, 11; Od zgrüntávanya rêcsih AIN 1876, 69; Keliko Tálov má Düsne Vejſzti zgrüntávanye KMK 1780, 67; vcsi zgrüntávanye rejcsih (szónyomozás) KOJ 1833, 1; Po vnôgi zgrüntávanyaj tô právijo AIP 1876, br. 3, 6
Prekmurski
zgrüntávati -am nedov. premišljevati, razglabljati: ki zgrüntávam obiſzti KŠ 1771, 771; Csi velikoszti zsmilenoszti Tvoje zgruntávam KAJ 1848, 222; Ti zgrüntávas me bolezni SM 1747, 69; i obiſzti zgrüntávas KŠ 1754, 232; On zgrüntáva naſſa ſzrcza KŠ 1754, 172; môdroszt szvêta zgrüntáva KAJ 1848, 7; Berreánczi piſzma zgrüntávajo KŠ 1771, 394; Ka pa preczi nemres zapopádnoti, zgrüntávaj KŠ 1771, A8a; nisteri je zgrüntávo, jeli sze nebi táksi mertuk najso AI 1875, kaz. br. 6
zgrüntavajóči -a -e premišljajoč, razglabljajoč: ki szi obiszti zgrüntávajôcsi Bóg KAJ 1848, 6
zgrüntavajóči -a -e premišljajoč, razglabljajoč: ki szi obiszti zgrüntávajôcsi Bóg KAJ 1848, 6
Prekmurski
zgǜba -e ž izguba: ka sze je na mohácskom poulji eta objocsliva zgüba godila KOJ 1848, 74; Nemci szo nej tak lehko mogli zgübo Pannonie pozábiti KOJ 1848, 8; nyé priszilita, da sze morejo pod velikov zgübov meknoti KOJ 1848, 98
Prekmurski
zgübíček tudi zgibíček -čka m izguba: Zgübicsek KM 1790, 8; Vesz zgübicsek rad pretrpim KAJ 1848, 218; (konj) po zgübicski pa dopüszti glavô KAJ 1870, 88; Za volo telikih zgibicskov po vszem Vogerszkom vrenyé nasztáne KOJ 1848, 108
Prekmurski
zgübìti tudi zgibìti -ím dov.
1. izgubiti, postati revnejši za kako stvar: naj vſze, nikaj ne zgibim 'znyega KŠ 1771, 285; nezgibi nájem ſzvoj KŠ 1771, 34; Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſzmo delali KŠ 1771, 737; da Törci zgibijo 30 jezér KOJ 1848, 106; da bi vſza ſzvoja na etom ſzvejti zgübo KMK 1780, 71; kaj, ſtere ſzi meni dáo, nej ſzam 'znyih zgübo ni ednoga KŠ 1771, 325; Szmrt .. Ár je ſzvoj 'zálecz zgibila BKM 1789, 94
2. postati revnejši za kako duhovno dobrino: I cſi bi ſze mi pripetilo Jezuſſa zgibiti KM 1783, 83; Ni nyega nigdár ne zgibim BKM 1789, 93; I Nebéſz nezgübim BRM 1823, 9; Vu szmrti pa trôst szvoj Zgübi KAJ 1848, 4; tak po grejhi nyou (vero) zgibimo KŠ 1754, 79; Csi ga pa povr'zete, Zgübite to zmo'znoſzt BRM 1823, 8; szillabe etaksi nomeni vszi zgibijo KOJ 1833, 23; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; da bi tákſe dobroute, ino blásenſztva nezgübo SM 1747, 22; teda je ono zgübo SM 1747, 5; Ejva i Ádam ſzta czilou vſze tou zgübila KŠ 1754, 96; ſzo tvoi leipi keip zgübili SM 1747, 51
zgübìti se -ím se izgubiti se: i vüpanye ti nevolni sze nezgübi na veke TA 1848, 8
zgǘbivši -a -e ko je izgubil: Zápola János zgübivsi dvá zagovornika KOJ 1848, 80
zgǜbleni -a -o izgubljen: Od zgübléne ovczé KŠ 1771, 221; Gda bi on ſzvojega ocsé zgüblene ſzomaricze iſzkao KM 1796, 53; Stere ſzi meni dáo i niſcse je 'znyih nej zgübleni KŠ 1771, 323; i zgüblen je bio, i nájden je KŠ 1771, 223; Ali naj ne bode nad menom zgüblena moka tvojega Sziná KM 1783, 193; szi zapelana i zgüblena ovcsicza KOJ 1845, 49; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zgübleno zvelicsanye KŠ 1771, 602; Nazáj nám je zgübleno, Szpravo vecſno bláj'zenſztvo BKM 1789, 101; Záto, i kiſzo záſzpali vu Kriſztuſi, zgübleni ſzo KŠ 1771, 522; tak ſzo vſza tákſa dela zgüblena KŠ 1771, 438
1. izgubiti, postati revnejši za kako stvar: naj vſze, nikaj ne zgibim 'znyega KŠ 1771, 285; nezgibi nájem ſzvoj KŠ 1771, 34; Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſzmo delali KŠ 1771, 737; da Törci zgibijo 30 jezér KOJ 1848, 106; da bi vſza ſzvoja na etom ſzvejti zgübo KMK 1780, 71; kaj, ſtere ſzi meni dáo, nej ſzam 'znyih zgübo ni ednoga KŠ 1771, 325; Szmrt .. Ár je ſzvoj 'zálecz zgibila BKM 1789, 94
2. postati revnejši za kako duhovno dobrino: I cſi bi ſze mi pripetilo Jezuſſa zgibiti KM 1783, 83; Ni nyega nigdár ne zgibim BKM 1789, 93; I Nebéſz nezgübim BRM 1823, 9; Vu szmrti pa trôst szvoj Zgübi KAJ 1848, 4; tak po grejhi nyou (vero) zgibimo KŠ 1754, 79; Csi ga pa povr'zete, Zgübite to zmo'znoſzt BRM 1823, 8; szillabe etaksi nomeni vszi zgibijo KOJ 1833, 23; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; da bi tákſe dobroute, ino blásenſztva nezgübo SM 1747, 22; teda je ono zgübo SM 1747, 5; Ejva i Ádam ſzta czilou vſze tou zgübila KŠ 1754, 96; ſzo tvoi leipi keip zgübili SM 1747, 51
zgübìti se -ím se izgubiti se: i vüpanye ti nevolni sze nezgübi na veke TA 1848, 8
zgǘbivši -a -e ko je izgubil: Zápola János zgübivsi dvá zagovornika KOJ 1848, 80
zgǜbleni -a -o izgubljen: Od zgübléne ovczé KŠ 1771, 221; Gda bi on ſzvojega ocsé zgüblene ſzomaricze iſzkao KM 1796, 53; Stere ſzi meni dáo i niſcse je 'znyih nej zgübleni KŠ 1771, 323; i zgüblen je bio, i nájden je KŠ 1771, 223; Ali naj ne bode nad menom zgüblena moka tvojega Sziná KM 1783, 193; szi zapelana i zgüblena ovcsicza KOJ 1845, 49; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zgübleno zvelicsanye KŠ 1771, 602; Nazáj nám je zgübleno, Szpravo vecſno bláj'zenſztvo BKM 1789, 101; Záto, i kiſzo záſzpali vu Kriſztuſi, zgübleni ſzo KŠ 1771, 522; tak ſzo vſza tákſa dela zgüblena KŠ 1771, 438
Prekmurski
zgübléjnje -a tudi zgüblenjé -á s izguba: ali ka ga zgüblejnye Nebeſzkoga králeſztva naſzledüje KMK 1780, 73; naj sze 'so (interes) nejemlé pod kastigo zgüblenyá isztinge KOJ 1848, 94
Prekmurski
Prekmurski
zgučávanje -a s pogovarjanje: Krſzt je zgucsávanye z-Bougom KŠ 1754, 189; Nej li ſzamo zgucsávanyem KŠ 1754, 216; Povej, gde Tullius zlejpim zgucsávanyem BKM 1789, 417; Povej, gde Tullius zlejpim zgucsávanyem SŠ 1796, 88; hüda zgucsávanya ſzkvarijo dobre návade KŠ 1771, 523
Prekmurski
zgučávati si -am si nedov. pogovarjati se: Tia do cerkvenih dvér szi zgucsávati je grdo KOJ 1845, 23; Sz-Tvojim Ocsom ſzi zgucsávas BRM 1823, 63; Kriſztus ſzi zgucsáva z-Nikodemuſom KŠ 1771, 270; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva BJ 1886, 3; I odidoucsi zgucsávao ſzi je zvládniki popovſzkimi KŠ 1771, 245; ár ſzi je Gyüri zgucsávao 's-nyim KM 1790, 74; Tak szi je zgucsávao mihál AIP 1876, br. 8, 6; zatejm ſzta ſzi pa ſzlatko zgucsávala KM 1796, 22; i zgucsávali ſzo ſzi z-Jezusom KŠ 1771, 129
zgučavajóuči si -a si -e si meneč se, pogovarjajoč se: I zgucsávajoucsi ſzi 'znyim notri je ſou KŠ 1771, 373
zgučavajóuči si -a si -e si meneč se, pogovarjajoč se: I zgucsávajoucsi ſzi 'znyim notri je ſou KŠ 1771, 373
Prekmurski
zhájati -am nedov.
1. izhajati, izvirati: pravicze, stera zvöre zhája SM 1747, 21; ſzpitávanya, zſteri zhája nenávidnoſzt KŠ 1771, 642; Od tébe zhája vſza znanoſzt BKM 1789, 291; z-ſzrczá cslovecsega zhájajo hüda mislejnya KŠ 1771, 124; Ar ſztébe bode zhájao voj KŠ 1771, 7; I zvüſzt nyegovi je mecs zhájao KŠ 1771, 768; liki je proroſztvo nej zcslovecse voule zhájalo KŠ 1771, 338
2. vzhajati, nastajati: gda vidite obláke zhájati od ſzuncsenoga záhoda KŠ 1771, 214
zhajajóuči -a -e izhajajoč, izvirajoč: Boug z-oböj ſzhájajoucsi KM 1783, 10; lubezen zcsiſztoga ſzrczá zhájajoucsa KŠ 1771, 634; da mi ſzebé zvraj'zega mammona zhájajoucse ſzlü'zbe bolvánſztvom ne oſzkrúnimo KŠ 1771, 838; da ſz. Ivana zetakſe miloſcse zhájajoucsoj predgi vörjemo KŠ 1771, 846; geto ſze zvöre zhájajoucsa dela ſzka'züjejo KŠ 1771, 743; Hválo dávanye za zhájajoucsi dobrout KŠ 1771, 574; je vmorjeni i 'zveplom 'znyihovi vüſzt zhájajoucsim KŠ 1771, 783
1. izhajati, izvirati: pravicze, stera zvöre zhája SM 1747, 21; ſzpitávanya, zſteri zhája nenávidnoſzt KŠ 1771, 642; Od tébe zhája vſza znanoſzt BKM 1789, 291; z-ſzrczá cslovecsega zhájajo hüda mislejnya KŠ 1771, 124; Ar ſztébe bode zhájao voj KŠ 1771, 7; I zvüſzt nyegovi je mecs zhájao KŠ 1771, 768; liki je proroſztvo nej zcslovecse voule zhájalo KŠ 1771, 338
2. vzhajati, nastajati: gda vidite obláke zhájati od ſzuncsenoga záhoda KŠ 1771, 214
zhajajóuči -a -e izhajajoč, izvirajoč: Boug z-oböj ſzhájajoucsi KM 1783, 10; lubezen zcsiſztoga ſzrczá zhájajoucsa KŠ 1771, 634; da mi ſzebé zvraj'zega mammona zhájajoucse ſzlü'zbe bolvánſztvom ne oſzkrúnimo KŠ 1771, 838; da ſz. Ivana zetakſe miloſcse zhájajoucsoj predgi vörjemo KŠ 1771, 846; geto ſze zvöre zhájajoucsa dela ſzka'züjejo KŠ 1771, 743; Hválo dávanye za zhájajoucsi dobrout KŠ 1771, 574; je vmorjeni i 'zveplom 'znyihovi vüſzt zhájajoucsim KŠ 1771, 783
Prekmurski
zhòd -a m
1. vzhod: Kak ſzuncſeni zhod je dalecs k-záhodi BKM 1789, 355; Oh! radüj sze, zhod i záhod KAJ 1848, 67; naj gotova bode pout králom od ſzuncsenoga zhoda pridoucsim KŠ 1771, 795; Ti moudri od zhoda ido BKM 1789, 54; Goszpôd je zvao szvêt od zhoda szuncza, do záhoda TA 1848, 40; Ár ſzmo vidili nyegovo zvejzdo na ſzuncsenom zhodi KŠ 1771, 7; pren. Za volo ſzmilenoſzti Bogá naſega, vſteroj je náſz prigledno zhod zviſzikoſzti KŠ 1771, 166
2. izhod: vráta i drüge zhode dobro zaklála z-drvami AIP 1876, br. 8, 7
1. vzhod: Kak ſzuncſeni zhod je dalecs k-záhodi BKM 1789, 355; Oh! radüj sze, zhod i záhod KAJ 1848, 67; naj gotova bode pout králom od ſzuncsenoga zhoda pridoucsim KŠ 1771, 795; Ti moudri od zhoda ido BKM 1789, 54; Goszpôd je zvao szvêt od zhoda szuncza, do záhoda TA 1848, 40; Ár ſzmo vidili nyegovo zvejzdo na ſzuncsenom zhodi KŠ 1771, 7; pren. Za volo ſzmilenoſzti Bogá naſega, vſteroj je náſz prigledno zhod zviſzikoſzti KŠ 1771, 166
2. izhod: vráta i drüge zhode dobro zaklála z-drvami AIP 1876, br. 8, 7
Prekmurski
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 739
- 740
- 741
- 742
- 743
- 744
- 745
- ...
- 773
- Naslednja »
Število zadetkov: 15443
Dostopnost