Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
dráščiti -im nedov. dražiti, razvnemati: da more kam Czaszara kam Pápo dráscsiti KOJ 1845, 62; eden drügomi nacsiso voro v-oucsi metsajo, 'snyouv sze dráscsijo KOJ 1845, 82; Nikoga niti nedráscsi ovim za szmej KOJ 1845, 32; Plebanuse je sz tem dráscso, da je KOJ (1914), 114; Vougri szo ga pa z-tém dráscsili KOJ 1848, 85; Pápince szo dráscsili v vszako dob KOJ (1914), 134
Prekmurski
drážba -e ž draženje, razvnemanje: Pápi na drásbo je ludi vküpnábrao KOJ 1845, 60; nyegovim priátelom za drásbo sze je presetávao KOJ 1848, 43; goszpoudje, steri szo pispekom na drásbo luteránje grátali KOJ (1914), 115
Prekmurski
dráždžanje -a s draženje, razburjanje: za volo têla velikoga drá'zd'zanya medlôven bôde AIP 1876, br. 5, 6
Prekmurski
dráždžec -a m dražilec: Ne bojdmo edendrugoga drá'zd'zczi KŠ 1771, 569
Prekmurski
dráždženje -njá s draženje, razburjanje: pri vodi drá'zd'zenyá TA 1848, 89; szkrijes je vu Satori pred drá'zd'zenyom jezikov TA 1848, 24; tejla dela csemérje, dra'zd'zenyá KŠ 1771, 568
Prekmurski
dráždžiti -im nedov. dražiti, razburjati: predé, či jo dráždžiš AI 1878, 9; eden drügoga ne drá'zd'zimo KŠ 1771, 61; vi ocseve ne drá'zd'zite otroke vaſe KŠ 1771, 586; Po dnévi jo dráždžijo drügi ftiči AI 1878, 26
Prekmurski
dráždžlivi -a -o prid. razdražujoč: te je 'ze za dohodke eti drá'zd'zlivi dács velika potrêbcsina bila AIP 1876, br. 3, 1
Prekmurski
drážiti -im nedov. dražiti, razburjati: je katolicsanczom prepovedano Protesztante v-kom táli drá'siti KOJ 1848, 103
Prekmurski
drègniti -em dov. dregniti, vznemiriti: Csehov neszrecsa je i Bethlen Gábora mocsno v rebro dregnila KOJ 1848, 91
Prekmurski
dréjmati -lem nedov. dremati, biti med budnostjo in spanjem: Manyák kuma, drejmle KM 1790, 36; Sznene ocsi drejmlejo KŠ 1754, 250; Sznene ocſi drejmlejo BKM 1789, 385; s smiselnim osebkom v dajalniku Drejmle ſze mi KM 1790, 8; liki ſze niſterim drejmle KŠ 1771, 2; liki ſze je nikim drejmalo KŠ 1771, 668; pren. varivács Izraela, ſteri ni ne ſzpis, ni ne drejmles KŠ 1754, 227; Ka tak drejmles nevolna düsa KM 1783, 216
drejmajóuči -a -e dremajoč: nej ſze je kázao za drejmajoucsega, okornoga KM 1790, 56
Prekmurski
dréjmnost -i ž dremavica, omotičnost: dáo nyim je Boug dühá drejmnosti KŠ 1771, 472
Prekmurski
dréjti derém nedov. dreti, razdirati, podirati: hramba Da je vetrôvje nederé KAJ 1870, 76; da nyemi je nej potrejbno vszigdár edno kozo drejti KOJ 1845, 4
deréči -a -e dereč: pod szvojo derécso oblászt zmetali KOJ 1848, 6
Prekmurski
dréjvo-dèlavec -vca m tesar: drejvo-delavecz (czimerman) KOJ 1833, 151
Prekmurski
drèk -a m drek: ſzem jaſz vſzah za kvár racsunal, ino za drek derſim SM 1747, 21
Prekmurski
drémar -a m zaspanec: Nisteri drêmar bi ji i dvanájszet prészpao KAJ 1870, 48
Prekmurski
dresélen -lna -o prid. žalosten: jáko dreſzélno zdihávanye TF 1715, 35; ſzrczé je 'zmetno Od grejha ino dreſzélno KŠ 1754, 257; gda zdreſzélnim ſzrczom premislávamo KŠ 1754, 4a; I dreſzélni poſztánovsi jáko, zácsali ſzo KŠ 1771, 88; trouſt vſzej ſzrcz dreſzélni BKM 1789, 132; dreſzélne peſzmi ſzmo vám ſzpejvali KŠ 1771, 36
Prekmurski
dreséli -a -o prid. žalosten: ino ſzem jáko dreſzéli TF 1715, 37; ka ſzte tak dreſzéli BRM 1823, 5
Prekmurski
dreselìti -ím nedov. žalostiti: Ne dreſzélte toga Szvétoga Dühá KŠ 1754, 126; I ne dreſzélte Bo'zega ſzvétoga Düha KŠ 1771, 582; Dreſzelila ga je KM 1796, 37
dreselìti se -ím se žalostiti se: Ka sze mam 'ze dreszeliti KAJ 1848, 110; Dreſzeli ſze prekrouto BKM 1789, 194; Ka ſze tak dreſzelite BKM 1789, 419; Dreſzélte ſze i placſte ſze KŠ 1771, 751; ka bi ſze dreſzelili KŠ 1771, 498; ſzi nad nyim ſze nezrecseno dreszelila KM 1783, 84
dreseléči -a -e žalosteč: vi 'zivoucſi lidjé, zadoſztécs, Dreſzelécs BKM 1789, 86
Prekmurski
dresélje -a s žalost: ſzam pun vſzega dreſzeljá BKM 1789, 399; Odvzemi od nász dreszeljé KM 1793, 252; má kri'z, dreſzeljé BKM 1789, 411; Priſo na dreſzeljé BKM 1789, 71; Obátrivi zetim tve dreſzeljé SŠ 1796, 35; I nê na vecsno dreszeljé KAJ 1848, 108; Bio ſzam vam v-dreſzélji SŠ 1796, 77
Prekmurski
dreselník -a m žalosten človek: Trôstaj te dreſzelnike BRM 1823, 34
Število zadetkov: 16365