Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
stolči2 dov. → iztolči
Svetokriški
stonovati -ujem nedov. → stanovati
Svetokriški
stonovit -a prid. → stanovit
Svetokriški
stonoviten -tna prid. → stanoviten
Svetokriški
stonoviti se dov. → ustanoviti se
Svetokriški
stonovitno prisl. → stanovitno
Svetokriški
stonovitnost -i ž → stanovitnost
Svetokriški
stonovito prisl. → stanovito
Svetokriški
stopati -am nedov. stopati: Isvelizhen je ta zhlovek, kateri nehodi v' ſvit teh pregreshnikou, inu ne ſtopa 3. ed. na pot teh greshnikou (III, 282)
Svetokriški
stopinja -e ž 1. stopinja, sled: kakor is dima ſe poſna ta ogin, is ſtopin rod. ed. ta shival ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti, ampak sa veliko gnado je dershala, kadar noge, inu ſtopine tož. mn. je mogla kushati ǀ Srezhna Maria, kir nej po ſtopinah mest. mn. te ſapelane, inu preuſetne Eue hodila ǀ dajte ym vy dober exempel taku one potekò po vashih ſtopinah mest. mn. 2. korak: ene ſtopine rod. ed. ne ſturimo de bi tebe nashli ǀ ene ſtopine rod. ed. nebodo mogli is kloshtra ſturiti ǀ od ſlabuſti vſako drugo ſtopino tož. ed. je padal ǀ leta karsnar sa vſako stopino tož. ed. ga s' palzo pò reprah ogladi ǀ je jo luzhil 100 shritu, ali ſtopin rod. mn. dalezh ǀ Jeſt shtejem tvoje ſtopine tož. mn., inu yh ſapishem
Svetokriški
stopiti -im dov. stopiti: pres oblasti mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit nedol. ǀ vy mislite is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit nedol. ǀ nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit nedol. ǀ Sapovesh timu bogabojezhimu, pravizhnimu, inu nedolshnimu zhloveku ſvejt sapuſtiti inu duhouni ſtan ſtopiti nedol. ǀ krajl ſtopi 3. ed. na pridishenzo, ter sazhne pridigvat ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi 3. ed. jo v'Kloshter ſepreio ǀ kadar v'Ioardan stopi 3. ed. s'Nebes en glaſs ſe shliſhi ǀ kadar napridiſinzo ſtopij 3. ed. ǀ na pridishinzo ſtopy 3. ed. ǀ Jogry videozh, de ta folk je bil lazhen, ter nej imel kaj jeſti, ſtopio 3. mn. k' Chriſtuſu ǀ Stopimo vel. 1. mn. naſtran, ter puſtimo ga nej ſe perpraui k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ Stopite vel. 2. mn. sdaj naprej vy posli, ter rezite kar vejſte od ranze vashe Gospe ǀ je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti na mory, ter je bil v' Malti s' zholna ſtopil del. ed. m ǀ je bil ſtopil del. ed. m v' ta Sveti Orden S. Benedicta ǀ Sveti Chryſoſtomus je ſtopel del. ed. m na pridisinzo ǀ Vy pak ſamy dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile doli stopiti pokvariti se (?): Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi 3. ed., ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe
Svetokriški
stoprav člen. še: vekshi gnade vam Matere, inu ſtuprau vashim otrozhizhom G. Bug nej mogal ſturiti ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki Mashniki shlishali, ſtuprau ble ſo sazheli zhes Valentina marmrat ǀ Tudi my imamo ſtuprau shalovati ǀ tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele gniti, inu smerdejti
Svetokriški
storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati: kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj. narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se: shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti: dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati: de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden: s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža): krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža): je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti: je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti: je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi: nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti: ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti: aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.
Svetokriški
storjen -a prid. storjen, narejen, izdelan: Ta pushtob, C, Cirku je napek ſturjen im. ed. m ǀ ta S. Scapulir je bil is ſukne MARIE Divize ſtorjen im. ed. m ǀ ta ſobda je vſhe dolgu zhaſa ſturjena im. ed. ž po Christushavih beſsedah ǀ ſodba moja je vſhe zhes vaſs ſturiena im. ed. ž ǀ sodba je ushe zhes vas sturiena im. ed. ž ǀ jutre bode ſturjenu im. ed. s ǀ raunu taistu bode tebi sturjenu im. ed. s, Kar ti drugim sturish ǀ je dala ſcapulir ſtorien tož. ed. m is nje sukine ǀ s' eno maihino almoshno niemu h' zhaſti, inu huali ſturieno tož. ed. ž zhloveku tu nebesku Kraileſtvu shenka ǀ pogledal taiſto kazho is brona ſturjeno tož. ed. ž ǀ obilnu polona tu nermainshi delu vashe ſa njegovo volo ſturjenu tož. ed. s ǀ bom ble ſe maszhoval zhes reshaleine tebi, kakor pak meni ſturienu tož. ed. s ǀ ſo s'te zherne kotlovine, inu s'sheleſa ſturjeni im. mn. m ǀ sa vasho volo ſo polsdignene, inu vekshi urata ſturiene im. mn. ž/s ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem lonam te maihine della, inu shlushbe njemu h' zhaſti ſturiene tož. mn. ž
Svetokriški
stotavžentkrat prisl. stotisočkrat: gorè stutaushenkrat timu kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa ǀ de ſe vener Bogu ſtutaushen krat ſmili ǀ Oh ſrezhen ſtutaushentkrat leta, katiri urednu, inu spodobnu praime to Boshjo shpisho ǀ Ah de ſe vener Bogu ſtutaushentkrat ſmili ǀ ſrezhni ſtutashenkrat ti vſmileni ludje ǀ Ah Bogu stu taushenkrat vender ſe smili ǀ de ſe vener Bogu ſtutaushen krat ſmili
Svetokriški
stovernati dov. → iztovernati
Svetokriški
stožiti se -i se dov. 1. ne biti voljan: h'slushbi tuojga Boga ſe tebi stoshi 3. ed. cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti (I/1, 78) 2. naveličati se: K'sadnimu ſe je bilu njemu stoshilu del. ed. s, de ſvoj antvarh sapustij, inu ſe na vojsko poda (I/2, 112)
Svetokriški
Strabo m osebno lastno ime Strabon: Straboc im. ed. pak pishe de v' Franski desheli shabe ſo bile enu cellu meſtu konzhale Strábon, gr. Στράβων (64/63 pr. Kr.–23/26 po Kr.), zgodovinopisec in zemljepisec
Svetokriški
stradati -am nedov. stradati, gladovati: ta Kateri pravizhnu andla, more ſtradati nedol. ǀ v'veliku vbuſhtvuje bil padil, taku de je mogal vezhkrat stradati nedol. ǀ de bi jeſt inu moy otrozy imeli ſtradat nedol. ǀ bres potrebe tu ſvoje sameizhe, de potle ſtrada 3. ed. ǀ ob uſe pride, kruha strada 3. ed., petlat more pojti ǀ ſtradajo 3. mn., reſtargani hodio, de pred ludij priti ſe ſramujeio ǀ bres potrebe denarie sameizheo, inu potle ſtradaio 3. mn. ǀ ty bogati lakote neſtradio +3. mn. ǀ je vidil obilnoſt, katero ſo hlapzy imeli, on pak je ſtradal del. ed. m ǀ shena, inu otrozij pak domà ſo ſtradali del. mn. m, de zhudu, de yh nej konz bilu
Svetokriški
strah -a/-u m strah: vener sledni strah im. ed. nej dober, inu huale vureden ǀ ſtrah im. ed. je dober, sakaj kadar v'eni hishi, v'enem mesti, ali desheli nej straha rod. ed., temuzh ſledni sturj, kar hozhe tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu ǀ vender pres vſiga ſtraha rod. ed. hushi s'ſvoymi grehy ſo ga martrali ǀ satorai nej greha de bi ga nedopernesli pres vſiga ſtrahu rod. ed. ǀ Od nuza tedai strahu rod. ed. Boshijga danaſs ijm bodem govuril ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti nagnenu, inu h'ſtrahu daj. ed. Boshimu ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti, imej strah tož. ed. Boshij ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah tož. ed. boshj ǀ te druge bò v'ſpodobnim ſtrahu mest. ed. dershala ǀ v'tuoijm s. strahu mest. ed. ſe bodem pofliſsal ǀ sa tiga volo v' ſtraku mest. ed., inu v' shaloſti shivè ǀ potle je zhiſtu, inu v' ſtrahi mest. ed. Boshim shivil ǀ de bi naſs v'ſtrahu mest. ed. dershal ǀ ſe pofliſsa v'strahu mest. ed. Boshijm jeh srediti ǀ leta yh opominala v'ſtraku mest. ed. Boshym shiveti ǀ s' ſtraham or. ed. ſe paſſeio ǀ G. Bug je hotel dati nam saſtopit s' kakorshno andohtio, straham or. ed., inu pohleunoſtio imamo v' zirkui prebivat ǀ s'tem S. Strahom or. ed. Prerok David je vſelej shal v'Tempel ǀ s'ſtrahom or. ed. je v'Cerkvi ſtal ǀ S. Auguſtinus s'straham or. ed. vezhkrat je djal ǀ s'ſtraham or. ed. Boshjm vaſhe dellu bote opravili
Število zadetkov: 15329