Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
Rutilius m osebno lastno ime Rutilij: Kateru poterdi Dijoniſius Rutilius im. ed. rekozh (II, 226) → Dionizius 4.
Svetokriški
s. krajšava sveti: Letukaj S. im. ed. m Titus samerka ǀ nerada gre h'S: daj. ed. ž Mashi ǀ jest verujem v's. tož. ed. m Evangeli ǀ vidi ta bolna v'S. mest. ed. m Vblatu Christuſa Iesuſa ǀ my, kateri ſhivimo v'S. mest. ed. ž khat: kers: Cerkvi ǀ to reſnizo ozhitnu najdem samerkano v'S. mest. ed. s Piſsmi ǀ takrat bi gvishnu s' S. or. ed. m Ignatiuſam saupyli ǀ s'mojo S. or. ed. ž Rèshno kryvio od pakla reshil ǀ ſa Riſe ſaſtopio S. S. im. mn. m Vzheniki hudizhe ǀ kakor samerkajo S.S. im. mn. m Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu ǀ jest veliku … vuka S: rod. mn. Vuzheniku po latinsku postavem ǀ njegovem S: daj. mn. Pridigam ſe ſo posmehuvali ǀ njega s. tož. mn. sapuvidi prelomi Kratica, ki stoji za → sveti in → san, se v korpusu pojavlja prek 3000-krat, skoraj vedno v majuskuli in zaključena s piko, redkeje z dvopičjem; → s. r., → s. r. t.; → b.
Svetokriški
Saba1 -a in nepreg. m osebno lastno ime Sava: kadar S: Saba im. ed. je vidil to hualeshnost, ſe sazhudi ǀ ta S: Mosh Saba im. ed. prezei sapovei de ym imaio dati, tu kar ſo premogli ǀ Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba rod. ed. (I/1, 182) Verjetno je mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (439–532), opat in voditelj palestinskega meništva. Ker se citati iz Surija sicer nanašajo le na starejše svetnike, je manj verjetno mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (pribl. 1173–pribl. 1236), rojen kot Rastko v Raški, sin Štefana Nemanje in prvi srbski nadškof.
Svetokriški
Saba2 ž osebno lastno ime iz Sabe: Raunu Kakor nekadaj Krajliza Saba im. ed., Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona ǀ Oh krajliza Saba im. ed. kej ſi ti sdaj ǀ Krajliza Saba im. ed. is sadnih pokrain te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Krajliza ſaba im. ed. je bila prishla od ſadne pokrajne te ſemle Kraljica iz Sábe (SP 1 Kr 10,7), pri Dalmatinu krajliza od bogate Arabie
Svetokriški
Sabaot m Bog Sabaot gospod nad vojskami: Svet Svet Svet je G. Bug Sabaot im. ed., vus volni ſvejt je poln tvoje zhaſti (IV, 323)
Svetokriški
sabata -e ž sobota: vſako Sabbato tož. ed. je eno ſvezho pershgal pred pildam Svetiga Antona ǀ celli teden je dellal, inu kar je sashlushil v' Sabbato tož. ed. je tem vboſim dal ǀ vſako lubo Sabbato tož. ed. zhudu preveliku ſvoje lubesni yskashe ǀ je njo v'ſabbato tož. ed. is tiga Svejta poklizhal Nastalo pod vplivom it. sabato iz → sabota.
Svetokriški
Sabelianus m osebno lastno ime Sabelij: Je bil reſvetil tajſte, katere Sabellianus im. ed. je bil oslepil, rekozh de Sijn Bishij, inu Ozha Nebeſki ſta ena ſama Pershona (III, 27) Sabélij, lat. Sabellius (umrl 222), heretik, ki je istovetil Očeta, Sina in Svetega Duha.
Svetokriški
Sabelikus m osebno lastno ime Sabelik: Rosimonda longobardarska Krajliza … s'taistim strupom is Katerim je hotela mosha vumoriti, ſama ſebe je bila vmorila, Kakor piſhe Sabelicus im. ed. Sabélik, srlat. Marcus Antonius Sabellicus, it. Marcantonio Coccio (pribl. 1436–1506), it. humanist in zgodovinopisec
Svetokriški
Sabeus m osebno lastno ime Sabej: Sdaj ſpomnim kaj pishe Sabeus im. ed. Poëta (V, 132)
Svetokriški
sabinensis cit. prid. sabinski (?): Inu Concilium Sabinenſe im. ed. s pravi (II, 400) Srlat. Sabinensis je sicer prid. iz imena škofije Sabina v Italiji, ustanovljene v 5. stol., vendar ni zaslediti, da bi bil tam kdaj kak koncil ali sinoda.
Svetokriški
Sabinus m osebno lastno ime Sabin: Tamkaj bodò vidili de Sabinus im. ed. li duakrat v'tedni je jedil ǀ Sabinus im. ed. ta je bil en pravi karshenik ǀ de bi ti ſe taku terdu poſtil kakor Pushaunik S. Sabinus im. ed. ǀ Titus Sabinus im. ed. je imel eniga pſa taku hualeſhniga 1. Literatura navaja samo enega sv. Sabína (mučen pribl. 303), ki pa ni bil puščavnik, temveč škof. 2. Tít Flávij Sabín, lat. Titus Flavius Sabīnus, rimski prefekt za časa Nerona
Svetokriški
sablja -e ž sablja: hitru ſdere ſvojo ſablo tož. ed., inu enemu sholnerju uhù odſeka ǀ Spomnite na groſo katera je bila obshla Isaka, kadar je vidil, de niegou Ozha s' nago ſablo or. ed. je nad nym ſtal ǀ kadar bi ti vidil, de edn s' eno shpago perveſan bi viſſil nad eno gorezho apnenizo, ter edn s' nago sablo or. ed. bi mahnil ǀ sazhne s'perstam na pukshe, pishtole, inu sable tož. mn. kasat ← vzhslovan. ← turš., prim. kirgiško sapy ‛sablja’, turš. sap ‛ročaj meča’
Svetokriški
sabota -e ž sobota: K' ſpomnimu ſtvarienia tiga Svejta, inu zhloveskiga Spola, je bil sapovedal prasnovati Dan te Sabbote rod. ed. ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto tož. ed. ſe, je k' zhaſti Mariæ Divize poſtal ǀ en Purgar na veliko Sabboto tož. ed. je v' kerſti dershal eno Dekelzo ǀ ſo bile prishle Saboto tož. ed. jutru k' Boshjmu grobu ǀ ta kateri v'Sabboto tož. ed. sazhne rayshat taisti teden malu rayshe ſturij ǀ Proſsite pak, de vaſh bejg ne bò po simi; ali ob sabboti mest. ed. ← srlat. sabbata ← gr. σάββατον ← hebr. šabbath, aram. šabbətā ‛sobota’; → sabata
Svetokriški
sacri canones cit. m mn. kanonsko pravo: Inu Sacri Canones im. mn. sapovedo (IV, 91) Kánonsko právo se srlat. imenuje Canones ali Sacri canones, dobesedno ‛sveta pravila’.
Svetokriški
sad -u/-a m sad: ſad im. ed. te semle nimà mozhj kakor nekadaj, sa tiga volo Meſſary ſo potrebni ǀ tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad im. ed. te semle ǀ nihdar dobriga ſadu rod. ed. nej ſte perneſli ǀ Bug ym ie prepevedal de bi ſe neimeli dotekniti tiga prepovedaniga ſadu rod. ed. ǀ koku ſe bò godilu taiſti dushi, katera tulikain hudiga Sadu rod. ed. je pernesla ǀ is dima ſe poſna ta ogin, is ſtopin ta shival, is ſada rod. ed. drivu, is djaina Mojſter ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad tož. ed. na tiste nenajde ǀ Taku ſe bò godilu duſhi katera nema ſad tož. ed. dobriga diania ǀ bo perneſslu Sad tož. ed. tiga shivejna ǀ Ali figovu drevu je djalu k' nym: bomli jeſt mojo slatkoſt, inu moj dober ſat tož. ed. sapuſtilu ǀ je vezh ureden kakor firmament s' ſvesdami, ſonze s' svojo ſvetlobo, semla s' ſvojm ſadom or. ed. ǀ Enu dreuv kadar je preuezh s' ſadam or. ed. naloshenu ſe polomi ǀ veliku ſadu rod. mn./ed. dobrih dell doperneſsio
Svetokriški
saditi -im nedov. saditi: Nojeſs pak je ta ner perv bil ſazhel vinograde ſaditi nedol., inu vinu pyti (V, 282) ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli, ker kamenje ſadi 3. ed. (I/1, 15) ǀ v' ſvojm verti je roshe, inu sele sadil del. ed. m (III, 556)
Svetokriški
sadje s sadje: pride veiter vam ſtreſſe ſadje tož. ed., pride poudin vam od neſſe semlo (V, 332)
Čebelarstvo
sádni sládkor -ega -órja m
Čebelarstvo
sádno drévje -ega -a s
Svetokriški
Sadoh m osebno lastno ime Cadok: vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Sadoh im. ed. (II, 49) Cadók, lat. V Sadoc (SP 2 Sam 8,17, Mt 1,14); → Ahin
Število zadetkov: 11534