Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Monspesulanus m zemljepisno lastno ime Montpelier: V' Franski desheli je enu Meſtu Monspeſſulanus im. ed. imenovanu (IV, 203) Frc. mesto Montpelier se v srlat. omenja kot Mons Pessulanus, Mons Pellusanum in Mons Pislerius.
Svetokriški
Montanus m osebno lastno ime Montan: kako arias Montanus im. ed. piſse ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Montanus im. ed. ǀ Od katere pravi Jacobus Montanus im. ed. ǀ Taku pishe Jacobus Montanus im. ed. ǀ Montanus im. ed. je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco ǀ Montanus im. ed. ſam ſebe je bil obeſil 1. → Arias 2. Jákob Montán (16. stol.), učitelj v Herfordu v Vestfaliji 3. Montán, lat. Montānus (2. stol.), heretik
Svetokriški
Monte Falko zemljepisno lastno ime de Montefalco cit. pril. iz Montefalca: kadar G. Bug je hotel smalat ſvoje Rane v' shivotu Svete Claræ de Monte Falco (III, 511) Montefalco, rojstni kraj sv. Klare
Svetokriški
Monte Policiano zemljepisno lastno ime de Monte Policiano cit. pril. iz Monte Pulciana: Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes de Monte Politiano (IV, 303) Monte Pulciano, rojstni kraj sv. Neže; → Agnes 3.
Svetokriški
moralis → glossa moralis
Svetokriški
morati -am nedov. morati: shterikrat eno nuzh morem 1. ed. gori vstati, inu doijti ǀ moresh 2. ed. vſmilen pruti tvojmu bliſhnimu biti ǀ Morish 2. ed. ti ſam ſebe poprej sprashuati, inu Kar vejsh ſe ſpovedat ǀ ob uſe pride, kruha strada, petlat more 3. ed. pojti ǀ Kakor mij gremo K's. spuvidi, moremo 1. mn. v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat ǀ kakor ena shivina dellat morimo 1. mn. ǀ veliku morymo 1. mn. terpeti ǀ tu nej sadosti, temuzh tudi morete 2. mn. gorezha ſvetila v'vashih rokah derſhati ǀ pò nedolshnim veliku morite 2. mn. terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ vſe kar ym je sapovedanu morio 3. mn. bugat ǀ Gdu je ta Gospud, de bi jeſt njega shtimi moral del. ed. m shlushiti ǀ v' ta krajlevi ſtol je magal del. ed. m ſeſſti, krajl pak je gologlau mej folkam ſtal ǀ ſim bil perſilen od folka, ſim ijh mogalbugat del. ed. m+ ǀ G: Boga, katerimu ratengo bosh mogla del. ed. ž dat ſe imash bati ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy vſy ſo mogli del. mn. m pobegnit ǀ bote mogle del. mn. ž od ſledne miſli, inu nar kriunishiga djania vaſhiga pred cellim ſveitom rajtingo dati Zaradi fonetičnega približevanja sed. morem in moram se namesto del. moral večinoma uporablja mogel, ki historično spada k → moči.
Svetokriški
morebiti prisl. morebiti: kaj ſe morebiti boysh Davida ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete nadluge, inu reve ste padli ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo ǀ kadar sta ſama vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ morebit de menio de ſim ob pamet prishal
Svetokriški
Moreja -e ž zemljepisno lastno ime Moreja: Baiazet njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio; Albanio, inu Moreo tož. ed. (IV, 162) Morêja je drugo ime za gr. polotok Peloponez.
Svetokriški
morija -e ž morija, kuga: kadar bi bilu ta ner hushi kuga inu morja im. ed. (IV, 72) ǀ Si vidil kugo, ino morjo tož. ed. (II, 15) ǀ pettu poshle morjo tož. ed. v'mej shivino (IV, 188)
Svetokriški
Morija ž zemljepisno lastno ime Morija: Lyranus pravi, de taiſti hrib na katerem Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit, inu G. Bohu offrat taiſti hrib je bil imenovan. Moria. im. ed. Hebreish pak Maria Moríja, dežela, v katero je Bog poslal Abrahama z namenom, da žrtvuje sina Izaka (SP 1 Mz 22,2); ime se hebr. glasi Morijjá, prvotno domnevno pomeni ‛kraj videnja’ in nima z osebnim imenom Maríja nič skupnega.
Svetokriški
moriti -im nedov. moriti: ushe je sazhela morit nedol. ludj v' nashi soſeski ǀ kuga mory 3. ed., kamer on jo poshle ǀ ta kuga po desheli ludy morj 3. ed. ǀ kulikajn lejt she nas bosh is lakoto moril del. ed. m ǀ je bila vſtala ena grosna kuga, katera vſe Krishim je morila del. ed. ž ǀ Judje bodo ſourashili, pregainali, inu morili del. mn. m Jogre
Svetokriški
morje -a s morje: morje im. ed. tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu ǀ Kakor enu morie im. ed., v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Ta nar zhudnishi je morjè im. ed. koteru obeden sgruntat nemore ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja rod. ed. konez uſame ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja rod. ed. jemal inu veno jamo vulival ǀ G. Bug je bil ſapovedal moriu daj. ed., de taiſte mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ sapovej morju daj. ed., inu kakor scala tardu rata ǀ Chriſtus Jesus je bil sapovedal Svetimu Petru, de ima vſeti ſvoj ternik, inu k' mory daj. ed. poiti ǀ puſtimo to kozhio Nebeſsko, inu pogledajmo k'morij daj. ed. ǀ jest hozhem vſe morje tož. ed. v'to jamo spravit ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite ſe na morie tož. ed., de ſe nebote grevali ǀ kluzh pak je bil v'morie tož. ed. vergil ǀ ſe verneio v'morje tož. ed., is kateriga sveraio ǀ ena velika fortuna je bila vſtala na mory mest. ed. ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn na morij mest. ed. ǀ en dan v'veliki nevarnosti na morju mest. ed. ſe so neshli ǀ kaj s'ena velika nevarnoſt je po morj mest. ed. ſe voſit ǀ v'morij mest. ed. nej bil Konz ſturil ǀ Je reiſſ, de je bil v'mory mest. ed. konez vſel ǀ nasha dobra della kadar ſe ſmeisheio s' morjam or. ed. britke martre Chriſtuſa JESUſA → Krvavo morje, → Rdeče morje
Svetokriški
morost -a m močvirje: bliſi meſta je bil en velik moroſt im. ed. ǀ ſi puſti eno utto na ſrejdi moroſta rod. ed. ſturiti ǀ gre v' ta moroſt tož. ed. ← nem. Morast ← srniz. maras ← stfrc. marois ‛močvirje’
Svetokriški
morski -a prid. morski: ta slana, inu grenka morska im. ed. ž uoda je bila slatka ratala ǀ s' tiga ner bodezhiga morskiga rod. ed. s ternja eno veliko krono ſo ſturili ǀ Ta kateri hozhe en morski tož. ed. m perlin vdobit ǀ kakor te grenke morske im. mn. ž pene ǀ kakor Plinius pravi od teh morskih rod. mn. perlinou
Svetokriški
morter m malta: ſvojo roko je morter tož. ed. dellal, inu Sidariom ga je noſſil (IV, 249) ← srvnem. morter ← lat. mortārium ‛malta’
Svetokriški
Morus -ra m osebno lastno ime More: Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti, inu Bogaboyezhi Thomash Morus im. ed. ǀ kakor Margarita Hzhij Tomaſha Mora rod. ed. Engelenderskiga kraila kancelaria → Tomaž 3.
Svetokriški
Moskovitar -ja m prebivalsko lastno ime Rus: ſe hualio Moſcovitary im. mn. s' nyh kojnikam (III, 259) ǀ kakor Moskouitery im. mn., kateri imaio leto ſapuvid (II, 313) ← star. nem. Moskowiter ‛Moskovčan, Rus’ ← it. moscovita po reki in mestu Moskva
Svetokriški
most -a m most: leta hitru kojna ſpodbode, inu s'mosta rod. ed. doli skozhi ǀ S:S: Vuzheniki pravio, inu perglihaio to S: pokuro enimo moſtu daj. ed. ǀ Kadar ſe ſaina de gre zhes en reſtargan moſt tož. ed. ǀ Inu ta muſt tož. ed. Chriſtus s'ſvojo veliko theshavo, inu britkuſtio je nam karshenikom ſisydal ǀ en dan ga srezha na tem viſsokim mostu mest. ed.
Svetokriški
moškeja -e ž mošeja: Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj Moshkey mest. ed. ſe smeiel (I/2, 228) ← it. moschea ← špan. mezquita ← arab. masdžid ‛mošeja, molilnica’
Svetokriški
mošketa -e ž mušketa: is groba tiga zhloveka je shal en velik shveplenski plemen, inu je treskalu, kokor de bi s' moshketo or. ed. ſtrelal (V, 434) ǀ Se najdeio kateri ſe nepreſtrashio, de ſi lih vidio, de s' moschetami or. mn., inu shtukamy pruti nym ſtrelaio (V, 556) ← it. moschetto ‛mušketa’
Število zadetkov: 12167