Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Smučanje
pregíbni smúčarski kolíček -ega -ega -čka m
Jezikovna
Preglas pri deležniku na -č

Zanima me, zakaj se deležniki na -č nekaterih glagolov končajo na - in ne na -, čeprav glasovi c, č, ž, š, j običajno preglasijo končnice (npr. klicatikličoč in ne kličeč, pisatipišoč itd.) Zakaj ima pri drugih glagolih deležnik na -č končnico - (npr. kričati – kričeč, molčati – molčeč itd.)? Gre pri slednjih za preglas ali kakšno drugo pravilo? In ali torej obstaja neko splošno pravilo za tvorjenje deležnikov na -č z - ali -? Zakaj ima glagol klicati deležnik na kličoč in ne klicajoč kot npr. glagol naricati – naricajoč?

Smučanje
prehitevajóči smúčár -ega -ja m
Smučanje
prehitévani smúčar -ega -ja m
Smučanje
prehòd -óda m
Smučanje
prehódna dôba -e -e ž
Smučanje
prehódni lók -ega -a m
Smučanje
prehódno obdóbje -ega -a s
Jezikovna
Prehodnost glagolov »zmagati« in »misliti«

Pozdravljeni. Vedno sem bil prepričan, da glagolov misliti in zmagati ne moremo uporabljati v tranzitivni obliki (z akuzativom), temveč samo v obliki mislim, da… , mislim na nekaj oz. premišljujem o nečem, zmagali smo na tekmi oz. premagali smo neko moštvo ipd. Vendar pa opažam, da zlasti filozofi in literarni kritiki v svojih tekstih glagol misliti redno uporabljajo tudi v zvezah, kot so kako misliti ljubezen, kako misliti partizansko poezijo ipd. (v smislu 'premišljevati', 'analizirati nekaj'), uspešni športniki pa v svojih izjavah pogosto govorijo o tem, kako so zmagali nasprotnika (namesto premagalinasprotnika) ali kako so zmagali tekmo (namesto dobilitekmo ali zmagali na tekmi). V starejši izdaji slovenskega pravopisa, ki jo imam doma, je za glagol zmagati tranzitivnost sicer predvidena (npr. pijača ga je zmagala), medtem ko pri glagolu misliti možnost tranzitivnosti ni omenjena. Zanima me torej, če je takšna raba obeh glagolov v skladu z veljavnim slovenskim pravopisom.

Jezikovna
Preimenovanja termina »naravni sovražniki«

V biologiji je uveljavljen izraz naravni sovražniki za plenilce, parazite, ... nekega organizma. V tujini za to uporabljajo izraz natural enemies in biological control ali biocontrol. Izraz naravni sovražniki se mi z biološkega vidika ne zdi najbolj primeren, zato iščem ustrezno drugo knjižno slovensko poimenovanje.

V mislih sem imela naravni regulatorji, vendar nisem prepričana, ali je beseda regulator knjižna slovenska. Poleg tega naj bi imel glagol regulirati bolj pomen nadzora nad delovanjem nekoga, ali nečesa.

Druga možnost je naravna kontrola. Beseda kontrola naj bi pomenila usmerjanje ali omejevanje nekoga ali nečesa, zato se mi zdi primerna, vendar tudi tu ne vem, če je beseda kontrola knjižna slovenska.

Tretja možnost je naravni nasprotniki. Beseda nasprotnik sicer je knjižna slovenska, ampak se mi izraz ne zdi najbolj posrečen. Nasprotnika se na primer borita za isti cilj, v primeru plenilca in plena pa plenilec napade plen in ga s tem ovira – tega jaz ne vidim kot nasprotovanje ...

Smučanje
preizkúsna vôžnja -e -e ž
Smučanje
preizkús sprijétosti snegá -a -- -- m
Smučanje
preizkús s smúčarsko pálico -a -- -- -- m
Smučanje
preizkús s snéžnim klínom -a -- -- -- m
Smučanje
preizkús s snéžno kládo -a -- -- -- m
Smučanje
preizkús s sóndo -a -- -- m
Smučanje
preizkús stabílnosti snéžne odêje -a -- -- -- m
Smučanje
preizkús tŕdnosti snéžne odêje -a -- -- -- m
Smučanje
preizkús tŕdnosti snéžne odêje po norvéški metódi -a -- -- -- -- -- -- m
Smučanje
preizkús tŕdnosti snéžne odêje po švícarski metódi -a -- -- -- -- -- -- m
Število zadetkov: 7730