Zadetki iskanja
- 1. ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat. Dryocopus
- 2. naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstva lavinska žolna, iz planinstva plazovna žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...
- slabšalno kdor veliko, pogosto pije, zlasti alkoholne pijače
ETIMOLOGIJA: iz žolnir ‛vojak’ (po analogiji z razmerjem kurba : kurbir), prevzeto iz srvnem. solner < soldner, ‛najemniški vojak, plačanec’, glej ↑sold - več ...
- odpoved, darovanje
- žrtev za kaj
- , žrtev pri čem, kje, kdaj
- nosilec negativnih dejanj, posledic
- žrtev česa/koga
- , žrtev v/na čem, kje, kdaj
- , žrtev med kom/čim, kje, kdaj
Lastne interese je žrtvoval otrokom (za njihove višje cilje).
(Za boljšo letino in blagostanje) so (svojim največjim bogovom) žrtvovali jagnjeta in mlada dekleta.
Žrtvovala se je za višje cilje svojih otrok.
/Kot pravi glasnik vere/ se je žrtvoval za verske resnice.
- 1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
- 2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
- 4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
- predstojnik, vodja občine
- župan česa/koga
- , župan v/na čem, kje, kdaj
- , župan s čim
- , župan za koga/kaj
- žuželka, zlasti hrošč
ETIMOLOGIJA: iz žuža ‛majhen, črn hrošč, lesni črv’ iz žužati ‛brenčati, oglašati se z žuž’ - več ...
- iz botanike rastlina, ki jo oprašujejo žuželke
/Pogosto/ žvižga (svojo najljubšo melodijo).
Govorniku so začeli /protestno/ žvižgati.
Lokomotiva je /prav predirljivo/ žvižgala.
To, da nima službe, se mu /kratkomalo/ žvižga.
- 1. oglašanje z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
- 1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki
- 1.2. ekspresivno govorjenje, petje s temu podobnimi glasovi
- 1. oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
- 1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
- 1.2. ekspresivno govoriti, peti s temu podobnimi glasovi
- 2. ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
- 3. ekspresivno biti zelo vesel, zadovoljen
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 321
- 322
- 323
- 324
- Naslednja »