Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
motíti se in mótiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati napake v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Pri/V računanju se je /brez potrebe prepogosto/ motil.
2.
kdo/kaj biti v zmoti
/Gotovo/ se motijo.
3.
navadno v 3. osebivrteti se komu/čemu
Pri plezanju se mu je /zaradi višine/ začelo motiti.
Celotno geslo Vezljivostni G
motíti se z/s in mótiti se z/s -im z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
/Pretežno/ se moti z delom.
Celotno geslo Vezljivostni NG
motív-asamostalnik moškega spola
  1. spodbuda
    • motiv koga/česa
    • , motiv za kaj
  2. osnovna, vodilna tematska sestavina
    • motiv česa/koga
    • , motiv za kaj/koga
    • , motiv iz česa, od kod, od kdaj
    • , motiv v/na čem, kje, kdaj, kako
Celotno geslo Vezljivostni G
motivírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega k/h komu/čemu / za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) motiviral še za resnejši trening.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročiti kaj 'dejavnost' razvito
Zdravilo je motiviralo kroženje krvi po telesu.
3.
kdo/kaj utemeljiti kaj
Svoje zahteve so /energično/ motivirali (s svojimi dosežki).
Celotno geslo Vezljivostni G
motorizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj opremiti koga/kaj z motornim pogonom
Vojsko so /zaradi zunanjih pritiskov dobro/ motorilizirali.
Celotno geslo Vezljivostni G
motorizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj opremiti se z motornim pogonom
Vojska se /postopoma/ motorizira.
motovílec motovílca samostalnik moškega spola [motovíləc motovíu̯ca]
    1. vrtna ali divje rastoča rastlina z mehkimi ovalnimi listi temno zelene barve, ki se uživa zlasti kot solata; primerjaj lat. Valerianella locusta
      1.1. listi te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: holandski motovilec, ljubljanski motovilec
ETIMOLOGIJA: motovilo, ker je odrasla rastlina rogovilasto razcepljena in spominja na obliko motovila - več ...
mozzarella glej mocaréla
Celotno geslo Vezljivostni NG
móžsamostalnik moškega spola
  1. odrasel človek moškega spola glede na izvor, poreklo in položaj
    • mož česa
    • , mož iz česa, od kod
  2. poročen moški
    • mož koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mož v/z/za
možáča možáče samostalnik ženskega spola [možáča]
    slabšalno ženska, ki se ji pripisujejo nekatere stereotipne moške telesne, vedenjske lastnosti
ETIMOLOGIJA: mož
Celotno geslo Vezljivostni G
mračíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati mrko, mračno, neprijazno kaj
Težko življenje (mu) je (v določenih obdobjih) mračilo obraz.
Celotno geslo Vezljivostni G
mračíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati se mrko, mračno, neprijazno
Luna se mrači.
2.
brezosebnodelati se mrko, mračno, neprijazno
(Pred eno uro) se je začelo mračiti.
mravljínčar mravljínčarja samostalnik moškega spola [mrau̯ljínčar]
    sesalec z dolgim rilcem in dolgim lepljivim jezikom, ki se prehranjuje z mravljami in termiti, živeč v Srednji in Južni Ameriki; primerjaj lat. Vermilingua
ETIMOLOGIJA: mravljinec
Celotno geslo Vezljivostni G
mrazíti -ím tudi mráziti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
(Podvečer) vedno bolj mrazi.
2.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Dež ga mrazi (po nogah).
Celotno geslo Vezljivostni G
mrazíti se -ím se tudi mráziti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi
kdo v mrazu zadrževati se
(Na snegu) se je /brez potrebe/ mrazil.
mráznica mráznice samostalnik ženskega spola [mráznica]
    1. iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene ali rjavkaste barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria
    2. iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: štorovka, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica
    3. okrasna rastlina z večjimi socvetji različnih barv, navadno okroglaste oblike, ki cveti jeseni; primerjaj lat. Chrysanthemum
STALNE ZVEZE: sivorumena mraznica
ETIMOLOGIJA: mraz
mrcína mrcíne samostalnik ženskega spola [mərcína]
    1. ekspresivno velika, močna žival, ki je lahko nevarna, zlasti pes, medved
    2. ekspresivno zelo zmogljiva naprava, vozilo
    3. slabšalno kdor ima negativne moralne lastnosti ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: jeklena mrcina
ETIMOLOGIJA: = cslov. mrъcina ‛mrtvec, truplo’, hrv., srb. mr̀cina ‛mrhovina’, nejasnega izvora, morda iz mrtvec - več ...
Celotno geslo Vezljivostni G
mréniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi
kaj delati kaj mrežasto
Pare nad jezerom so mrenile nebo.
Celotno geslo Vezljivostni G
mréniti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
neobčevalno knjižno kaj obstajati v mrenasti obliki
Nebo se mreni.
mrést mrésta samostalnik moškega spola [mrést]
    jajčeca dvoživk, obdana s sluzjo
ETIMOLOGIJA: = hrv. mrijȇst, srb. mrȇst ‛drstenje, ikre’, rus. nérest, nar. polj. mrzost, stčeš. neřest < pslov. *nerstь, *nerstъ ‛drstenje’, sorodno z litov. ner̃šti ‛drstiti se’ - več ...
Število zadetkov: 6476