Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
zóper [pərprisl. (ọ̑) izraža nasprotovanje, odpor; proti: glasovati zoper / ona ni zoper, da se o tem govori; nič nima zoper, če hočejo ljudje delati; sam., star.: nič ni storil, kar bi bilo na zoper s čimer bi kljuboval, nasprotoval; meni na zoper govoriš
SSKJ
zóper [pərpredl. (ọ̑s tožilnikom  
  1. 1. za izražanje odpora, sovražnosti; proti: nahujskali so jih zoper nas; ljudstvo se je dvignilo zoper voditelje; nastopiti zoper rasno razlikovanje / boriti se zoper sovražnika s sovražnikom
  2. 2. za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: izreči se zoper deklaracijo; zoper predlaganega kandidata je bilo samo nekaj prisotnih; protestirati zoper nove zakone
  3. 3. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti otroke zoper davico; posebnega zdravila zoper gripo ni / ukrepati zoper draginjo; rakete zoper točo
  4. 4. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je zoper običaje; delati zoper pravila, predpise; to se je zgodilo zoper njegovo voljo / pregrešila se je zoper vsa pravila vljudnosti
  5. 5. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen zoper okužbo; ta snov je odporna zoper ogenj
SSKJ
zoper... ali zóper... [pərpredpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje
  1. a) nasprotovanja, odpora: zoperkatoliški, zopermeščanski
  2. b) nasprotja, nasprotovanja: zopernaraven, zoperživljenjski
SSKJ
zóperčlovéški -a -o [pərprid. (ọ̑-ẹ́) knjiž. protičloveški: zoperčloveško delovanje
SSKJ
zópernaráven -vna -o [pərprid. (ọ̑-á) knjiž. protinaraven: zopernaraven potek česa / zopernaravno vzdušje nenaravno
SSKJ
zópernatúren -rna -o [pərprid. (ọ̑-ȗ) knjiž. protinaraven: zopernaturne misli
SSKJ
zoperstáviti -im [pərdov. (á ȃ) knjiž. postaviti kaj proti čemu drugemu: sanjam je zoperstavil resnično življenje
    zoperstáviti se upreti se: zoperstavil se je strogemu očetu; zoperstaviti se z orožjem / zoperstaviti se usodi
SSKJ
zoperstávljanje -a [pər(á) glagolnik od zoperstavljati: zoperstavljanje pravilnega in napačnega / uspešno zoperstavljanje sovražniku
SSKJ
zoperstávljati -am [pərnedov. (á) knjiž. postavljati kaj proti čemu drugemu: zoperstavljati dobro in zlo; enim trditvam zoperstavljati druge
    zoperstávljati se upirati se: aretirani se ni zoperstavljal / zoperstavljati se nasilju
SSKJ
zópet prisl. (ọ̑) 
  1. 1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: zopet so tukaj; po dolgem času je zopet obiskal domači kraj; kdaj se boste zopet oglasili; zopet nas je prehitel / začeti zopet vse od začetka
    // ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: zopet hodi po travi; le kdo zopet trka / že zopet davki
  2. 2. ekspr., v zvezi zopet in zopet izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: to vprašanje se zopet in zopet pojavlja; zopet in zopet bi jih poslušala; zopet in zopet so se tožili / svetovali so mu, naj odstopi. On pa zopet in zopet, da ne
  3. 3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede, v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: brala je in zopet brala / opozarjamo in zopet opozarjamo, da tako ne bo šlo več
    // izraža veliko količino, visoko stopnjo: že leto in zopet leto je minilo; ne razločimo drugega kakor luči pa zopet luči
  4. 4. nav. ekspr., navadno okrepljen poudarja nasprotje: nekateri so bili za odločno dejanje, drugi pa zopet niso hoteli tvegati; radi so ga imeli, ker je bil veselega značaja, kar zopet oni niso bili / pridelek ni velik, pa zopet ne majhen / v vezniški rabi nekateri uživajo v petju, zopet drugi v plesu
  5. 5. ekspr., okrepljen poudarja zanikano trditev, ugotovitev: samo poučnih knjig pa zopet ne moremo brati; tako hudo pa zopet ni; tako brez težav, kot mislite, pa zopet nismo / ne boste nagajali, ne in zopet ne
SSKJ
zópeten -tna -o prid. (ọ̑) ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; ponoven: bojijo se, da bo prišlo do zopetnega spopada; zopetni sprejem v zavod; zopetne obremenitve so mu škodovale
SSKJ
zóprn -a -o prid., zóprnejši (ọ̑) 
  1. 1. ki vzbuja močen občutek neugodja: v hiši je bil zoprn hlad; zoprn veter; zoprna svetloba; zoprno vreme / v ustih je imel zoprn okus; v nos mu je udaril zoprn vonj / ob pogledu nanj jo je obšel zoprn občutek
    // ki vzbuja odpor: zoprn glas; človek zoprnega videza / materini očitki so mu bili zoprni / ima nekaj zoprnih navad; že sama misel na alkohol in cigarete ji je zoprna; zoprno vedenje / ekspr. bolj in bolj mi je zoprn / evfem. matematika ji je bila zoprna ni je imela rada
  2. 2. ki prinaša veliko neprijetnosti, težav: zoprn dan; zoprna zadeva; zoprno delo
    // ki povzroča zadrego, negotovost: zoprn dogodek; prišlo je do zoprnega nesporazuma; nenadoma se je znašel v zelo zoprnem položaju; namenoma je preslišal zoprno vprašanje
  3. 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi zelo negativne, neprijetne lastnosti: zoprn človek; znebiti se je hotel zoprnega sopotnika / bil je zoprn za družbo nedružaben, nezabaven
    // ima nekaj zoprnih lastnosti
    zóprno prislov od zoprn: zoprno govoriti; zoprno se vesti
    // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža močno neugodje, nezadovoljstvo: zoprno mu je bilo lupiti krompir; zoprno mi je bilo, ko smo se srečali
SSKJ
zóprnež -a (ọ̑) ekspr. zoprn človek: ta zoprnež ni nikoli zadovoljen / kot psovka izgini, zoprnež
SSKJ
zóprnica -e ž (ọ̑) 
  1. 1. ekspr. zoprna ženska: ni hotela imeti nobenih opravkov s to zoprnico
  2. 2. knjiž. nasprotnica: gledala je svoji zoprnici naravnost v oči
SSKJ
zoprníja -e ž (ȋ) ekspr. kar je zoprno: znebiti se drobnih dnevnih zoprnij; to je zame velika zoprnija / zaradi dekleta ima še zdaj zoprnije sitnosti, težave
// lastnost, značilnost zoprnega; zoprnost: upira se mi zoprnija in sovražnost tega človeka
SSKJ
zóprnik -a (ọ̑knjiž.  
  1. 1. zoprn človek: ta zoprnik pride, kadar ga najmanj pričakuješ; izogibati se zoprnikom
  2. 2. nasprotnik: nekdanji zoprnik je postal njegov najboljši prijatelj; premagati zoprnike
SSKJ
zóprništvo -a (ọ̑) knjiž., redko nasprotovanje: s svojimi izjavami izzvati zoprništvo / zoprništvo med vladarskimi hišami nerazumevanje, sovraštvo
SSKJ
zóprnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost zoprnega: zoprnost mraza; vzbujati občutek zoprnosti / zoprnost glasu / zoprnost vsiljivega človeka
// kar je zoprno: biti kos vsem zoprnostim; doživeti veliko zoprnosti
● 
knjiž. med ljudmi ni bilo nobenih zoprnosti nasprotij; knjiž. do fanta je čutila neko zoprnost odpor
SSKJ
zóprvanje tudi zoprvánje -a (ọ̑; ȃ) zastar. nasprotovanje, upiranje: mati ni dovolila nobenega zoprvanja
SSKJ
zóprvati -am nedov. (ọ̑) zastar. nasprotovati, upirati se: čeprav mu je marsikdaj zoprvala, sta ostala prijatelja / zoprvati vsemu slabemu
Število zadetkov: 100044