Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
imenítnost -i ž (ī) 
  1. 1. nav. ekspr. lastnost, značilnost imenitnega: imenitnost človeka / imenitnost obleke / poudarjati, razkazovati svojo imenitnost / občudovati imenitnost pesnikovega jezika / zastar. nekaterim stvarem je pripisoval preveliko imenitnost pomembnost
    // pooseb. naša imenitnost še ni večerjala
  2. 2. zastar. znamenitost, zanimivost: ogledovati si imenitnosti mesta
SSKJ
imenják -a m (á) redko soimenjak: čeprav sta imenjaka, se ne poznata
SSKJ
imênje in iménje -a s (é; ẹ̑) zastar. premoženje, imetje: prepustil mu je svoje imenje
Besedje16
imenje [imetje] sam. s ♦ P: 12 (TT 1557, TAr 1562, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
SSKJ
iménoma prisl. (ẹ̑) knjiž. z imenom, po imenu: nasprotnikov imenoma ne navaja
SNB
imenoslôvec -vca m, člov. (ȏ)
strokovnjak za imenoslovje: Edino to še ni razčiščeno med imenoslovci, ali je bil eden od njenih prednikov Plašnik ali Blašnik E (↑)imenoslóvje
SSKJ
imenoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na imenoslovje: imenoslovna razprava / imenoslovni problemi
SSKJ
imenoslóvje -a s (ọ̑) veda o (lastnih) imenih: ukvarjati se z imenoslovjem
// redko terminologija, nomenklatura: rastlinsko imenoslovje
SNB
imenoslôvka -e ž, člov. (ȏ)
strokovnjakinja za imenoslovje: Delavnico bo vodila izkušena slovenska imenoslovka E ↑imenoslôvec
SSKJ
imenotvóren -rna -o prid. (ọ̄) lingv. ki (lahko) tvori (lastna) imena: imenotvorni formant
SSKJ
imenoválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) 
  1. 1. mat. število pod ulomkovo črto: pomnožiti števec in imenovalec z istim številom / skupni imenovalec ki je skupen več ulomkom
  2. 2. publ., v zvezi skupni imenovalec kar kaj povezuje, druži: njegovemu pripovedovanju manjka skupni imenovalec / dati kaj pod skupni imenovalec
    ●     publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju
SSKJ
imenoválnik -a m (ȃ) lingv. prvi sklon: naglas na istem zlogu imenovalnika in rodilnika
SSKJ
imenoválniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na imenovalnik: imenovalniška oblika imena
Besedje16
imenovan del. ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, KB 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje16
imenovani posam. ♦ P: 3 (TC 1575, DB 1584, TPo 1595)
SSKJ
imenovánje -a s (ȃ) glagolnik od imenovati: imenovanje članov odbora; imenovanje komisij za ureditev prometa; vesel je bil imenovanja v glavni odbor / odločba o imenovanju / imenovanje je dobil z ministrstva / star. grad ne zasluži tega imenovanja imena
Besedje16
imenovanje sam. s ♦ P: 2 (DJ 1575, DB 1584)
SSKJ
imenováti -újem dov. (á ȗ) 
  1. 1. dati, določiti ime: kako ga boš imenoval; otroka je imenoval Janez / imenoval ga je po očetu / ladjo so imenovali po njem / imenoval ga je lažnivec, lažnivca rekel mu je
    // redko našteti (z navedbo imena): imenovati črke abecede; imenoval mu je vse rastline, ki jih je imel na vrtu
  2. 2. reči, povedati ime koga: ni ga hotel imenovati; vse je imenoval, samo njega ne / ekspr. lahko ga kar imenuješ / pravih imen ne bom imenoval
  3. 3. izbrati, nameniti za kaj: kolektiv je imenoval novega zastopnika; imenoval ga je za svojega dediča; imenovati izvedenca za sodišče; za člana komisije se imenuje tudi on / predsednik se imenuje samo za dve leti
  4. 4. nedov., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, označenost predmeta: kritika ga imenuje največjega sodobnega misleca; še vedno ga je imenoval prijatelja; po pravici ga imenuje začetnika / smejali so se ji in jo imenovali otročjo imeli za otročjo
    ●     ekspr. niti imenoval ga ni nihče omenil; ekspr. imenovati stvari s pravim imenom opisovati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja
    imenováti se nedov.  
    1. 1. imeti ime: hrib pred nami se imenuje Golovec; otrok se imenuje Tomaž / ulica se imenuje po narodnem heroju
    2. 2. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža istost, identičnost: ta ptič se imenuje vrabec; gibanje zračnih plasti se imenuje veter; komedija, ki jo imenujemo življenje
    imenován -a -o: noče biti imenovan; v komisijo je bil imenovan še en kandidat; publ. iz imenovanega kraja je prišlo veliko ljudi tega, tistega; novo imenovani načelnik novoimenovani
    // pri omejitvi, negotovosti v izjavi obdobje tako imenovane [t.i.] strateške omejitve
    ♦     mat. imenovano število količina, ki se izrazi z mersko enoto; sam.: imenovani je hitro vstal
Besedje16
imenovati glag. dvovid. ♦ P: 43 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, BTa 1580, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
imenovati se glag. nedov. ♦ P: 22 (TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TPo 1595, ZK 1595)
Število zadetkov: 126295