Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geografija
vmésni posévek -ega -vka m
SNB
vmésniški -a -o prid. (ẹ̑) rač.
ki se nanaša na vmesnik: vmesniški program; vmesniška kartica; vmesniške komponente; Dodana je vmesniška enota za delo s pomnilnikom, tako da lahko novi procesor hkrati izvaja dve operaciji branja in dve operaciji pisanja v glavni pomnilnik E ↑vmésnik
SSKJ
vmésnost -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost vmesnega: vmesnost prostora
SSKJ
vméšati tudi vmešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. z mešanjem spraviti v kaj: vmešati sladkor med moko; vmešati razžvrkljano jajce v juho
  2. 2. ekspr. povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem: ne bi te rad vmešal v to zadevo
    vméšati se tudi vmešáti se udeležiti se česa, navadno nepovabljen, nezaželen: vmešati se v pogovor, prepir; v razpravo so se vmešali tudi drugi udeleženci srečanja; v vsako stvar se vmeša / zdaj se je vmešal oče: še mene poslušajte
    vméšan -a -o: noče biti vmešan v spor
SSKJ
vmešávanje -a s (ȃ) glagolnik od vmešavati: vmešavanje moke v vrelo vodo / neprimerno, vsiljivo vmešavanje; vmešavanje v osebne zadeve drugih / vojaško vmešavanje
SSKJ
vmešávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z mešanjem spravljati v kaj: vmešavati koruzni zdrob v krop
  2. 2. ekspr. povzročati, da je kdo udeležen pri čem: ne vmešavaj otrok v te zadeve
    vmešávati se 
    1. 1. udeleževati se česa, navadno nepovabljen, nezaželen: vmešavati se v pogovor, prepir; raje se ne vmešavaj v to
      ●       ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj
    2. 2. z dejanjem, ukrepom (odločilno) vplivati na notranje ali zunanje zadeve druge države: sosednje države se vmešavajo z orožjem / gospodarsko, politično se vmešavati
SSKJ
vmísliti se -im se dov. (í ȋ) knjiž. vživeti se: vmisliti se v položaj, razmere
SSKJ
vmíšljati se -am se nedov. (í) knjiž. vživljati se: dobro se vmišlja v otroški predstavni svet
SSKJ
vmontírati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. pritrditi, dati stroj, sestavni del v kaj; namestiti, vstaviti: vmontirati elektromotor v pralni stroj
  2. 2. film. pred dokončno obdelavo vstaviti dodatne posnetke, napise: poleg igranih prizorov bodo v film vmontirali tudi dokumentarne
SSKJ
vnánjepolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) knjiž. zunanjepolitičen: vnanjepolitične razmere
SSKJ
vnánji -a -e prid. (ȃ) 
  1. 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje; zunanji: vnanji listi popka se odpirajo; vnanji zidovi; na vnanji strani kosmat kožuh
    // ki je na površini česa: vnanji žepi; vnanje poškodbe / vnanji organi
  2. 2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: vnanji kolobar svetlobe
    // ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: vnanji gleženj / nogi sta ukrivljeni na vnanjo stran
  3. 3. ki je na prostem, zunaj stavbe: urediti vnanji prostor za hišo; hladen vnanji zrak
    // ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: sprejemanje vnanjih vtisov; vpliv vnanjih razmer na človeka
  4. 4. ki je zunaj mej določene države, ozemlja: domači in vnanji sovražniki; državi preti vnanja nevarnost
    // ki je v zvezi z drugimi državami: vnanja trgovina
  5. 5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: vnanjim obiskovalcem vstop ni dovoljen
    // ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: vnanji sodelavci
  6. 6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: vnanji izraz pomiritve; vnanji znak bolezni / njegova pobožnost je le vnanja navidezna, nepristna
  7. 7. ki ne zajema človekove duševnosti: vnanje lastnosti človeka; prikazuje junakovo vnanje življenje / vnanji svet materialni, tvarni; ne meni se za vnanje reči
    // ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: kratek vnanji obseg zgodbe
  8. 8. nanašajoč se na zunanjost: mladosten vnanji videz; sprememba vnanje podobe kmečkih hiš
  9. 9. nar. dolenjsko tuj, nedomač: bal se je vnanjih ljudi / prodaja vnanje vino
    ●     vnanji konj pri vpreženi živini desni konj
    vnánje prisl.: le vnanje posnema tuje modele; star. sramuje se čustva vnanje pokazati nazunaj, navzven
SSKJ
vnánjost -i ž (ȃ) zunanjost: njegova vnanjost je izdajala meščana; pod osorno vnanjostjo je skrival veliko občutljivost; pivci zanemarjene vnanjosti / soditi ljudi po vnanjosti / lepa vnanjost živali; vnanjost kamnin / ognil se je opisovanju obraza in drugih vnanjosti
SSKJ
vnánjščina -e ž (ȃ) zunanjščina: vnanjščina hiše / dobrodušne oči so bile v nasprotju z robato vnanjščino zunanjostjo
SSKJ
vnapréj prisl. (ẹ̄) 
  1. 1. izraža, da se dejanje uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati: vnaprej ne more tega nihče napovedati; vnaprej obvestiti koga o prihodu; že vnaprej se veseliti česa / vnaprej določen, namenjen za kaj / kot vljudnostna fraza za vašo prijaznost se vam že vnaprej zahvaljujemo
  2. 2. izraža usmerjenost v prihodnost; (za) naprej: plačati najemnino vnaprej / vnaprej ne dovolimo več takega početja v bodoče, v prihodnje
SSKJ
vnapréjšnji -a -e prid. (ẹ̄) 
  1. 1. ki se uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati: za to je potreben vnaprejšnji dogovor; vnaprejšnja določitev; govoriti brez vnaprejšnje priprave; vnaprejšnje obvestilo, plačilo, soglasje / sklepati po vnaprejšnjih znamenjih predhodnih
    ♦     šol. vnaprejšnja habilitacija
  2. 2. ki je vnaprej določen, izoblikovan: lotiti se česa brez vnaprejšnjega načrta
SSKJ
vnapréjšnjost -i ž (ẹ̄) značilnost vnaprejšnjega: vnaprejšnjost trditev
SNB
vnašálec -lca [wnašau̯ca] m, člov. (ȃ)
kdor kaj vnaša, navadno podatke: Na petih okrajnih sodiščih, kjer imajo največ zaostankov, so sprejeli ukrepe za njihovo zmanjševanje, med drugim so angažirali zunanje vnašalce in povečali normo E (↑)vnášati
SNB
vnašálka -e [in wnašau̯ka] ž (ȃ)
1. člov. ženska, ki kaj vnaša, navadno podatke: Obtoženka je delala kot vnašalka podatkov na magnetni trak
2. tipka na računalniški tipkovnici za potrditev operacije, ukaza z oznako enter ali return; enter, return: pritisniti vnašalko; Po vrednostih v seznamu se lahko sprehajamo s tipkama za pomik gor in dol, izbrano vrednost pa potrdimo z vnašalko E ↑vnašálec
SSKJ
vnášanje -a s (ȃ) glagolnik od vnašati: odlok o vnašanju denarja v državo / vnašanje vojaških objektov v splošne zemljevide je prepovedano / vnašanje zastarelih nazorov
SSKJ
vnášati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z nošenjem spravljati v kaj: vnašati pohištvo v hišo
  2. 2. z določenim postopkom delati, da kaj pride v kaj: vnašati barvilo v premaz; vnašati z injekcijsko iglo; s škropljenjem vnašati v zemljo strupene snovi
    ♦     elektr. vnašati podatke v (elektronski) računalnik
  3. 3. s pisanjem, risanjem delati, da kaj postane del česa: vnašati podatke v tabelo; vnašati popravke v besedilo / vnašati brzojavke, dopise v poseben zvezek vpisovati
  4. 4. delati, povzročati, da se v čem pojavi, nastane to, kar izraža dopolnilo: vnašati razdor v skupino; vnašati zmedo v promet
    // delati, povzročati, da kaj postane tako, kot izraža dopolnilo: vnašati živahnost v gledališko delo / novice vnašajo med ljudi nemir
Število zadetkov: 107458