Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
osónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) obdati s sončno svetlobo: sonce je osončilo drevored; pren., ekspr. smehljaj mu je osončil obraz
    osónčen -a -o: ustavil se je na osončeni jasi
    ●     lepo osončen obraz zagorel; uporabiti bolj osončen prostor za bivanje bolj sončen
SSKJ²
osónčje -a s (ọ̑)
astron. Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega: raziskovati nastanek osončja
// prostor, v katerem so ta telesa: pripravljajo načrte za polete v osončje
SSKJ
osónčje -a s (ọ̑) astr. Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega: raziskovati nastanek osončja
// prostor, v katerem so ta telesa: pripravljajo načrte za polete v osončje
SSKJ²
osorêj prisl. (ȇ)
star. ob tem času, ob tej uri: jutri osorej ne bo več živ / vrne se ob letu osorej
SSKJ
osoréj prisl. (ẹ̑) star. ob tem času, ob tej uri: jutri osorej ne bo več živ / vrne se ob letu osorej
SSKJ²
osóren -rna -o prid., osórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki kaže do ljudi neprijazen, odklonilen odnos, zlasti v govorjenju: osoren človek; do vseh je neprijazna, skoraj osorna; osorno dekle
// ki vsebuje, izraža tak odnos: odgovoril mu je z osornim glasom; ima osoren pogled; osorno govorjenje, vedenje
2. zastar. neprijeten, pust2: osoren kraj; osorno vreme / pihal je osoren veter mrzel
    osórno prisl.:
    osorno odgovoriti, reči; osorno pogledati
SSKJ
osóren -rna -o prid., osórnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki kaže do ljudi neprijazen, odklonilen odnos, zlasti v govorjenju: osoren človek; do vseh je neprijazna, skoraj osorna; osorno dekle
    // ki vsebuje, izraža tak odnos: odgovoril mu je z osornim glasom; ima osoren pogled; osorno govorjenje, vedenje
  2. 2. zastar. neprijeten, pust: osoren kraj; osorno vreme / pihal je osoren veter mrzel
    osórno prisl.: osorno odgovoriti, reči; osorno pogledati
SSKJ²
osórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost osornega človeka: njegova osornost jo je preplašila / fantov obraz je izražal osornost / ni vajen take osornosti osornega vedenja, ravnanja
● zastar. osornost vremena mu je kvarila dobro voljo neprijetno, pusto vreme
SSKJ
osórnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost osornega človeka: njegova osornost jo je preplašila / fantov obraz je izražal osornost / ni vajen take osornosti osornega vedenja, ravnanja
● zastar. osornost vremena mu je kvarila dobro voljo neprijetno, pusto vreme
SSKJ²
osovráženost -i ž (ȃ)
stanje osovraženega človeka: zavedal se je svoje osovraženosti
SSKJ
osovráženost -i ž (ȃ) stanje osovraženega človeka: zavedal se je svoje osovraženosti
SSKJ²
osovražíti in osovrážiti -im, in osovrážiti -im dov. (ī á ȃ; ā ȃ)
zasovražiti: vaščani so ga zaradi tega dejanja osovražili; pri ljudeh se je osovražil / osovražiti zemljo / knjiž. osovražiti otroku šolo pristuditi
    osovrážen -a -o:
    osovražen človek; povsod je bil osovražen
SSKJ
osovražíti in osovrážiti -im, in osovrážiti -im dov. (ī á ȃ; ā ȃ) zasovražiti: vaščani so ga zaradi tega dejanja osovražili; pri ljudeh se je osovražil / osovražiti zemljo / knjiž. osovražiti otroku šolo pristuditi
    osovrážen -a -o: osovražen človek; povsod je bil osovražen
SSKJ²
ospel gl. osuti se
SSKJ
ospel gl. osuti se 
SSKJ²
osporávati -am nedov. (ȃ)
zastar. zanikovati, ne priznavati: osporavati dejstva; osporavali so mu pravico do posestva; nihče ne more osporavati te ugotovitve
SSKJ
osporávati -am nedov. (ȃ) zastar. zanikovati, ne priznavati: osporavati dejstva; osporavali so mu pravico do posestva; nihče ne more osporavati te ugotovitve
SSKJ²
osprédje -a s (ẹ̑)
1. sprednji, najmanj oddaljeni, začetni del česa: miza stoji v ospredju odra; ospredje ustne votline; ospredje in ozadje / ospredje nagrobnika; star. obnovili so samo ospredje hiše fasado, pročelje / prebil se je v ospredje, da bi bolje videl; stopila sta nekoliko v ospredje naprej
♦ vet. ospredje psa prsi s pleči in sprednjimi nogami
// knjiž. kraj, prostor pred čim: ospredje hiše je zasajeno z okrasnim grmičjem
2. publ., navadno v zvezi prihajati, stopati v ospredje postajati pomemben, pereč: gospodarska vprašanja prihajajo vedno bolj v ospredje; problem manjšin spet stopa v ospredje
● publ. postavljati v ospredje zahtevo po izobraževanju dajati prednost, poudarjati; pog. zmeraj rine v ospredje hoče biti prvi, upoštevan; publ. biti v ospredju pozornosti v središču pozornosti
SSKJ
osprédje -a s (ẹ̑) 
  1. 1. sprednji, najmanj oddaljeni, začetni del česa: miza stoji v ospredju odra; ospredje ustne votline; ospredje in ozadje / ospredje nagrobnika; star. obnovili so samo ospredje hiše fasado, pročelje
    // prebil se je v ospredje, da bi bolje videl; stopila sta nekoliko v ospredje naprej
    ♦     vet. ospredje psa prsi s pleči in sprednjimi nogami
    // knjiž. kraj, prostor pred čim: ospredje hiše je zasajeno z okrasnim grmičjem
  2. 2. publ., navadno v zvezi prihajati, stopati v ospredje postajati pomemben, pereč: gospodarska vprašanja prihajajo vedno bolj v ospredje; problem manjšin spet stopa v ospredje
    ●     publ. postavljati v ospredje zahtevo po izobraževanju dajati prednost, poudarjati; pog. zmeraj rine v ospredje hoče biti prvi, upoštevan; publ. biti v ospredju pozornosti v središču pozornosti
SSKJ²
osprédnji -a -e prid. (ẹ̑)
knjiž. bistven, pomemben, poglaviten: osprednji življenjski problemi; osprednje človeške vrednote
Število zadetkov: 190823