Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zapéček -čka m (ẹ̑)
1. nižji del ob steni na kmečki peči za ležanje, sedenje: otroci so se igrali v zapečku; legel je v topel zapeček
// sedež, vdelan v kmečko peč ob steni: sesti na zapeček; peč z dvema zapečkoma
2. ekspr. varen dom: želja po toplem zapečku / kdor hoče kaj zgodovinsko pomembnega narediti, ne sme obsedeti, ostati na zapečku doma
● ekspr. premlad je še, da bi šel, se umaknil na zapeček prepustil gospodarstvo mladim; se umaknil iz javnega delovanja; ekspr. vso vojno je prebil doma v zapečku na varnem
SSKJ²
zapéčen -čna -o prid. (ẹ̑)
ki je na zapečku, za pečjo: zapečna toplota / zapečni kritik zapečkarski
SSKJ²
zapečênost -i ž (é)
lastnost, značilnost zapečenega: zapečenost kruha
● star. taka hrana povzroči zapečenost zaprtje
SSKJ²
zapêči -pêčem dov., tudi zapekó; zapêci zapecíte; zapékel zapêkla (é)
1. s pečenjem narediti, da nastane na površini rjavkasta plast, skorja: zapeči že pripravljeno jed v pečici; premalo, preveč zapeči kruh; zapeči pečenko, da nastane skorjica / pazi, da ne zapečeš potice preveč zapečeš
2. povzročiti občutek bolečine zaradi zelo velike toplote: vroče železo ga je zapeklo v dlan
3. povzročiti občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen, poper zapeče / solze so ga zapekle / oči so ga zapekle; brezoseb. v prsih ga je zapeklo
// ekspr. povzročiti duševne bolečine: izrečena beseda ga je zapekla; krivica ga je zapekla; to ga je hudo, v dno srca zapeklo
4. zapisati podatke na optično digitalno ploščo: zapeči datoteke na zgoščenko / zapeči CD, DVD
● ekspr. vest ga je zapekla dobil je neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde
    zapečèn -êna -o:
    zapečen kruh; lepo zapečeno meso / zapečeni CD-ji
    ●     ekspr. zapečeni hrbti turistov temno rjavi od sončenja; star. bolnik je zapečen zaprt
SSKJ²
zapéčje -a s (ẹ̑)
knjiž. prostor ob peči, za pečjo: prostorno zapečje
SSKJ²
zapéčkar -ja m (ẹ̑) ekspr.
1. nedejaven, dóma se držeč človek: očitali so mu, da je zapečkar in nič nima; zapečkar in zaspanec
2. kdor se v svojih interesih, razgledanosti omejuje na domači kraj, domačo deželo: kulturni zapečkarji
SSKJ²
zapéčkarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zapečkarje ali zapečkarstvo: zapečkarski starci / zapečkarski kritik; zapečkarska inteligenca / zapečkarski spori / zapečkarsko stališče
SSKJ²
zapéčkarstvo -a s (ẹ̑) ekspr.
1. stanje človeka, ki je nedejaven, se drži dóma: ozmerjala je moške zaradi zapečkarstva
2. omejevanje interesov, razgledanosti na domači kraj, domačo deželo: kulturno zapečkarstvo
SSKJ²
zapéčnik -a m (ẹ̑)
zastar. zapečkar: ni hotel biti lenuh in zapečnik
SSKJ²
zapéhati1 -am dov. (ẹ̑)
knjiž. upehati: okopavanje ga je zapehalo / zapehal se je in oznojil
    zapéhan -a -o:
    zapehan konjenik; ves zapehan se je ustavil
SSKJ²
zapeháti2 -ám [zapəhati] dov. (á ȃ)
knjiž. spehati2, izsuvati: zapehali so ga iz hiše
SSKJ²
zapéka -e ž (ẹ̑)
neobičajno redko, težavno iztrebljanje; zaprtje: vzroki, zdravljenje zapeke / kronična zapeka
SSKJ²
zapeketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
večkrat slišno udariti s kopiti ob tla: konj je nemirno zapeketal
// peketaje se začeti premikati: konji so zapeketali po prašni cesti
SSKJ²
zapeljánec -nca m (á)
ekspr. kdor je zapeljan, zaveden: med prestopniki je veliko zapeljancev
SSKJ²
zapeljánost -i ž (á)
stanje zapeljanega človeka: oprostiti komu kaj zaradi njegove zapeljanosti / storiti kaj v zapeljanosti
SSKJ²
zapeljáti -péljem tudi -ám dov., zapêlji zapeljíte; zapêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: povabil ga je v avtomobil in ga zapeljal do postaje, v mesto; potnike je pustil pred postajo, prtljago pa je zapeljal na peron; zapeljati ranjenca v bolnišnico; zapeljati žito v mlin; zapeljati z avtomobilom, motorjem / avtobus nas je zapeljal do središča mesta / zapeljati koga čez reko prepeljati / dvakrat ga je zapeljal okrog blokov peljal
// vozeč spraviti kam: zapeljati avtomobil v garažo; zapeljati kolo, voz pod streho
2. vozeč (vozilo) priti: zapeljal je pred hišo in potrobil; prehitro zapeljati v križišče, ovinek / ekspr. zapeljati v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo
// premikajoč se priti: avtobus je že zapeljal na postajo; vlak je zapeljal v predor
3. vozeč (vozilo) premakniti se v določeno smer, iti kam: zapeljati s parkirišča na cesto; zapeljati naprej, nazaj
4. vozeč (vozilo) navadno nenameravano, nehote spremeniti smer premikanja: pri srečanju je voznik zapeljal s ceste; zapeljati preveč v desno / smučar je zapeljal vstran in ustavil
5. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre; popeljati: vsak dan jo zapelje na sprehod; večkrat jo zapelje v kino
6. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: slaba druščina ga je zapeljala; zapeljati koga h kraji, v zločin; zapeljati koga s slabim zgledom; zapeljati koga, da kaj ukrade / bogastvo ga je zapeljalo, da je začel lahkomiselno živeti; brezoseb. včasih ga je zapeljalo, da se je napil / ne da se zapeljati
// ekspr. narediti, povzročiti, da ima kdo zmotno mnenje o čem: njen videz ga je zapeljal, da jo je imel že za zdravo
// ekspr., navadno v zvezi z v narediti, povzročiti, da kdo pride v kako stanje: zapeljati koga v skušnjavo, zmoto / zapeljal ga je na napačno misel povzročil, da je napačno mislil
7. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: zapeljati koga s svojo lepoto / njene oči so ga zapeljale
// navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljal jo je, potem pa zapustil; zapeljati komu dekle
● ekspr. s tem so hoteli upornike zapeljati prevarati, ukaniti; ekspr. zapeljati koga na kriva pota povzročiti, da kdo začne ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. predaleč bi nas zapeljalo, če bi hoteli govoriti o vsem tem preveč časa, prostora bi porabili
♦ rel. zapeljati koga v greh
    zapeljáti se 
    s prevoznim sredstvom iti: zapeljati se z avtobusom, vlakom na morje
    ●     ekspr. padel je in se zapeljal po bregu navzdol zdrsnil; ekspr. krokar se je zapeljal nad ovcami poletel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili
    zapelján -a -o:
    zapeljan človek; otrok je bil zapeljan; biti zapeljan v krajo; zapeljano dekle
SSKJ²
zapeljáva -e ž (ȃ)
glagolnik od zapeljati: zapeljava vozila čez sredino cestišča / zapeljava mladoletnikov v zločin
SSKJ²
zapeljávati -am nedov. (ȃ)
1. s prevoznim sredstvom spravljati kam; voziti: zapeljavati ranjence v bolnišnico
// vozeč spravljati kam: ob dežju so zapeljavali vozove v kolnico
2. zapeljevati: očitali so mu, da zapeljava ljudi / zapeljavati dekleta
SSKJ²
zapeljeválec -lca [zapeljevau̯ca tudi zapeljevalca] m (ȃ)
ekspr. kdor koga zapeljuje: zapeljevalec mladine / zapeljevalec deklet
SSKJ²
zapeljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zapeljevanje: zapeljevalna spretnost / zapeljevalen prizor v drami
Število zadetkov: 190823