Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
tŕžiti -im nedov. (r̄) star.  
  1. 1. trgovati, prekupčevati: dal ga je študirat, da bi bolje gospodaril in tržil; tržiti z lesom, vinom
  2. 2. prodajati: tržiti vino v tujino / včeraj je dobro tržil
Prekmurski
tr̀žiti -im nedov. trgovati, prodajati: Tr'siti Kereskedni KM 1790, 95; Kereskedni; tr'siti KOJ 1833, 162; Vcsi me ze-vszêm tak tr'ziti KAJ 1848, 225; Z-vrêmenom vſzigdár csedno, verno tr'zim BRM 1823, 286; tr'zte, dokecs nazáj pridem KŠ 1771, 235; Vméri naj ſzveczki vſzáki cslovik tr'zi BKM 1789, 330; i tr'zili bomo, i dobimo KŠ 1771, 752; I vu ſzkopouſzti zmislenimi ricsmi bodo zvami tr'zili KŠ 1771, 719; ki je pét talentomov vzéo, tr'zo je 'znyimi KŠ 1771, 84
SSKJ
tŕžnica -e ž (ȓ) navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: urediti tržnico; hoditi kupovat v tržnico / zgraditi tržnico / ribja tržnica / stojnice na tržnici na (živilskem) trgu
SSKJ
tŕžnost -i ž (r̄) lastnost, značilnost tržnega: načela tržnosti / tržnost gospodarstva / upoštevati tržnost pri pridelovanju pšenice možnost prodaje
Prekmurski
tr̀žtvo tudi tr̀štvo tudi tr̀stvo tudi tèrstvo -a s trgovanje, trgovina: Vidi, ka je dobro nyé tr'ztvo KŠ 1771, 817; Mestria i tr'ztvo KAJ 1848, VIII; ka zvünszko tr'ztvo pride i cêno doli vdári AI 1875, kaz. br. 8; Tr'ztvi, mestrii vszákoj Podêli blagoszlov tvoj KAJ 1848, 79; Na poloobdelanye, tr'ztvo gledôcs AI 1875, kaz. br. 1; ka trsztvo 'zenszkami itak gorisztoji AIP 1876, br. 6, 7; Simonyi miniszter dugovány trstva sze povrscsti szprávla csészt szvojo AIP 1876, br. 1, 8; miniszter poloobdelanya i tersztva, Simonyi je doli zahválo AIP 1876, br. 9, 1; Efezus nej ſzamo na trſtvo gledoucs KŠ 1771, 571; i Madianitánczi na trstvo idoucsi v-Egyíptom KM 1796, 24; plemenitási, geto kákse blágo szvoje na tr'stvo z-Országa vöpelajo KOJ 1848, 94; meſzto, ſtero je nigda vu velikom trstvi plavalo KŠ 1771, 487
SSKJ
ts [tsə̀] medm. (ə̏) izraža
  1. a) nejevoljo, prezir: toliko časa si potreboval za to malenkost, ts, ts
  2. b) občudovanje, zadovoljstvo: ts, vi pa znate, je tlesknil z jezikom
SSKJ
tsetse gl. cece 
SSKJ
tsunámi -ja m (ȃ) geol. zelo visok, dolg morski val ob potresu ali vulkanskem izbruhu na morskem dnu: zavarovati pristanišče pred tsunamiji
SSKJ
tt [tətə̀] medm. (ə̏) posnema glas pri pokanju, streljanju: tt, ttttt, je zapokalo iz orožja
SSKJ
tú medm. (ū) posnema močen, zategel, zamolkel glas
  1. a) hupe, roga: pripeljal se je z avtomobilom pred hišo in zatrobil: tu, tu; tu, tu, tu, so se oglasili rogovi
  2. b) ladijske sirene: ladja se je oglasila tu, tu
SSKJ
tù prisl. (ȕ) 
  1. 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu; krmar! Tu, kapitan; pri govorjenju po telefonu, radiu tu vodja oddelka / od tu do mesta ni več daleč odtod; star. le-tu ne bomo varni tu(le)
    // izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tu imam veliko prijateljev; tu ostanem še kako leto; delati moraš tu in v Nemčiji; ljudje tu so delavni in gostoljubni / tu poleg stanuje zdravnik / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tu; publ. London. Tu so objavili rezultate preiskave
  2. 2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: da, tu je avtomobil začelo zanašati; to tu je treba odstraniti; tu zavije pot na levo / tu me boli / kaj imate tu, je pokazal na kovček / tu se podpišite / ta sodelavec tu vam bo vse pojasnil; tu zadaj za knjigami je spravljen denar / vznes., kot napis na nagrobniku tu počiva XY; kot napis na spominski plošči tu se je rodil XY
    // izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali v njegovi roki, kjer je komu na razpolago: ali imate pero? Izvolite, tu je; na, tu imaš denar / naj bo, tu imate avtomobil, pa se odpeljite / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tu je moja roka; pog., pri udarcu na, tu imaš za tvoje jezikanje
  3. 3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: tu beri počasi, mu je s prstom pokazal drugi odstavek; avtor članka tu navaja drugačne številke kot na začetku; da, tu sem se pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tu objavljamo eno; tako je tu, v tem filmu, prikazano
    // izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, pisal, tu naj dodam le še naslednje; že tu želim poudariti, da se s predlogom strinjam
    // izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: znižal je ceno na milijon in tu nepopustljivo vztrajal; na sestanku so govorili o novem zakonu. Tu se je izoblikovalo več stališč / tu, pri človekovi naravi, se je kritik ustavil
  4. 4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: slišiš govorjenje, tu ni več dvoma, oni so; tu je vsako razpravljanje odveč, glasujmo; tako je odločil gospodar in tu nič ne pomaga / tako je pač, tu ni kaj; ekspr. veš kaj, tu se pa vse neha / ekspr. kdo je tu odgovoren. Tu je skupnost otroškega varstva, tu je zdravstvo, tu so sindikati
  5. 5. izraža neposredno predhodno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tu je udaril po mizi; tu je zagrozil s pestjo, kaj se to pravi; jaz grem v Ameriko, tu je nekoliko zajecljal, zaradi pijače
  6. 6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do reke in tu se film konča; tu ga zbudi iz sanjarjenja divji krik
    // izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tu, ob koncu stoletja, se pojavljajo take zahteve; od tu naprej se začenja drugo obdobje
  7. 7. v povedni rabi izraža navzočnost ali neposredno prihodnost česa glede na čas govorečega ali glede na čas predhodnega besedila: pomlad je tu; žetev bo kmalu tu / da, da, leta so tu / kosilo je tu, izvolite
  8. 8. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: tu je dobil nekaj, tam nekaj; tu eden, tam eden, pa se nabere / delal je zdaj tu zdaj tam; tu pa tam raste kako drevo tupatam
    // moj sin tu, moj sin tam, pa vsak mesec potovanja izraža pogostnost omenjanja, navajanja izraza moj sin
    ●     naredil bom, kakor tu sedim izraža podkrepitev trditve; tu in tam se opije tuintam; tu pa tam še srečam kakega sošolca tupatam; sam.: knjiž. resnica našega tu, našega sveta; prim. tuintam, tupatam
Prekmurski
tǜ prisl. tu, tukaj: Ino tü mas gründ ſzvéte Troicze TF 1715, 38; Kristus je tü SM 1747, 14; Káksi je on tü nigda bio KŠ 1754, 271; Vucsiteo je tü KŠ 1771, 304; Dika bojdi tü, i v-Nébi KMK 1780, 112; On ſcsé tü moucs ſzvojo zakriti BKM 1789, 12; Mi pa do tiſztoga vrejmena tü nehámo SIZ 1807, 6; Vszáki more vsze, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; Tü spi po dnévi AI 1878, 10
SSKJ
tuatára -e ž (ȃ) zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus: zaščitenost tuatar
SSKJ
túba -e ž (ú) 
  1. 1. cevasta posoda za mazave snovi, ki se iztiskajo: zapreti tubo; iztiskati snov iz tube / barva, krema v tubi; tuba gorčice, majoneze
  2. 2. muz. veliko trobilo ovalne oblike z nizko ležečim tonskim obsegom: igrati tubo; tuba in rog
    ♦     anat. maternična tuba cevast organ, po katerem gre jajčece iz jajčnika; jajcevod; Evstahijeva tuba cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja
Prekmurski
Tùbalkajn -a m Tubalkajn: velikoga gláſza je i Tubálkajn, ki je kovács bi KM 1796, 10
SSKJ
tuberán -a m (ȃ) žarg., med. tuberkulozni bolnik: težave astmatikov in tuberanov zaradi slabega zraka
SSKJ
tubêrkel -kla in tubêrkulum -a m (é; ȇ) med. bunčici podobna vnetna tvorba v tkivu, ki jo povzroči bacil tuberkuloze: odkriti tuberkle z rentgenskim aparatom
SSKJ
tuberkulín -a m (ȋ) med. izvleček iz bacilov tuberkuloze za ugotavljanje okuženosti z njimi: vbrizgati tuberkulin; reagirati na tuberkulin
SSKJ
tuberkulinizácija -e ž (á) vet. ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico: opraviti tuberkulinizacijo; tuberkulinizacija krav
SSKJ
tuberkulínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tuberkulin: tuberkulinska reakcija na koži / tuberkulinski preizkus preizkus za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico
Število zadetkov: 108003