Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
túf2 -a m (ȗ) žarg., obrt.  
  1. 1. skupek cvetlic, pokončno zataknjenih v mah, gobo, za na grob, h krsti, žalni aranžma: naročiti tuf v cvetličarni
  2. 2. na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase; lasni vložek: vpeti tuf v lase
SSKJ
tufít -a m (ȋ) petr. usedlina s primesjo tufa: plast tufita
SSKJ
túfski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na tuf1: tufske plasti / tufska kamnina
SSKJ
túga -e ž (ú) star. žalost, bolečina: obide ga tuga; osiveti od tuge in obupa; globoka tuga
Prekmurski
tùga -e ž žalost, bolečina: Da me ne zadisi 'zaloſzt ni tuga BKM 1789, 364; I te je ſzen, placs, i tuga SŠ 1796, 118; Radoszt i tuga ga misi KAJ 1870, 56; I bár radoszti i tuge nepovê, Vidi jo Bôg KAJ 1870, 71; Oſztavte vörni krscseniczi, Vase túge ino 'saloſzti SŠ 1796, 21
SSKJ
tugováti -újem nedov. (á ȗ) star. žalovati, tožiti: tugovati za izgubljeno srečo / njegova pesem le tuguje / tugoval jim je, kako je zapuščen se pritoževal
Prekmurski
tüheni -a -o prid. tuj: Jasz szem tühéni vcsinyen mojim bratom TA 1848, 54
Prekmurski
tǘhi -a -o prid. tuj: Tak on, ki je k-tebi nê tühi KAJ 1848, 8; Od ſzkopouſzti vaſſa ſega tüha naj bode KŠ 1754, 64; ka bode ſzemen nyegovo tüho vu lüczkoj zemli KŠ 1771, 359; Vogrſzki ſzlovenov jezik od vſzej drügi doſzta tühoga má KŠ 1771, A7a; Obari náſz od Vſzega tühoga návuka BKM 1789, 124; Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; nego vu vnogom táli na tühi jezik zaobrnyena BRM 1823, II; i ne 'zeli poznati tüho lepoto KŠ 1754, 65; Po csednouſzti more prevzéti cslovik priſztaroſzt, nej pa po tühoj brádi KM 1790, 20; Kaj ſzte bili tühi od pörgarſztva Izraelſzkoga KŠ 1771, 577; Niki pa: tühi dühouv ſze vidi nazviſcsávecz biti KŠ 1771, 396; nemaj tühi Bogouv pred menov KMS 1780, A4b; nemaj tühi Bogouv KMK 1780, 34; Povnô'zajo sze nyim nevôle, ki sze tühim nagnejo TA 1848, 11; Tühe Bogé ſzpravte na ſpot KŠ 1754, 266; liki deſzét jezér rejcsi vu tühi jeziki KŠ 1771, 519; Zrázlocsnimi návukmi i ſztühimi ſze okouli ne gonte KŠ 1771, 697
Prekmurski
tühína -e ž
1. tujina: Zemla eta je li tühina KAJ 1848, 41
2. tuja stvar: Ár nikſo tühino prináſas vu vüha naſa KŠ 1771, 396
Prekmurski
tühínec tudi tihénec tudi tühénec tudi tihínec tudi tüínec -nca m tujec: Tühinecz KMS 1780, A3b; Nej ſze ji je najslo, nego ete tihénecz KŠ 1771, 229; je prebivao liki tühénecz KŠ 1771, 691; Tühénecz ſzam vſze dni 'zitka BKM 1789, 169; V-komſzam tihinecz SŠ 1796, 99; Rad ete ſzvejt oſztávim V-kom ſzam li tihénecz BKM 1789, 418; Tejva tühincza ſzta návcsila KM 1790, 64; gda bi tihénczi bili vu Egyptomſzkoj zemli KŠ 1771, 382; i tam prebivajoucsi tühénczi KŠ 1771, 396; dokecs vu tejli, kak tühinczi, hodimo KŠ 1771, 536; Veli nyemi Peter od tühénczov KŠ 1771, 57; kaj neznajo tihénczov gláſza KŠ 1771, 299; otroczi tühénczov do sze mi prilizávali TA 1848, 14; Z-tuhincmi kakti omrácsene KAJ 1870, 117; ino ſzo tüintzi poſztanoli od ſitka KŠ 1754, 7
Prekmurski
tühínski tudi tüjínski tudi tüínski -a -o prid. tuj: Ki sz-tühinszkoga meszta scsé küpiti AI 1875, kaz. br. 8; i ocsih moje bodo nyega glédale, i nei lüczke, (tüinſzke) KŠ 1754, 32; zvünszko tr'ztvo pride i vogerszkomi szilji na tühinszkimi mesztaj cêno doli vdári AI 1875, kaz. br. 8; Nárase razdelüjemo na: na domáča i tüjinske AI 1878, 41
SSKJ
túhna -e ž (ū) nižje pog. pernica: odeti se v tuhno
Prekmurski
tǘhni -a -o prid. tih: ti szi zdaj tak tühni gráto AIP 1876, br. 7, 6; pogléd vgaszno, z-etov tühnov prosnyov AI 1875, kaz. br. 7
Prekmurski
tǘhoven -vna -o prid. tih: Teva sztáriva szta jáko pokorne i tühovne nature bilá AIP 1876, br. 12, 6
SSKJ
tuhtáč -a m (á) pog., ekspr. kdor (rad) premišlja, razglablja: redkobeseden tuhtač
SSKJ
túhtanje -a s (ú) pog. premišljanje, razglabljanje: po dolgem tuhtanju je le našel rešitev / tuhtanje besed, načrtov
SSKJ
túhtati -am nedov. (ú) pog. premišljati, razglabljati: zmeraj nekaj tuhta; tuhtati o življenju; tuhta, kje bi dobil denar / tuhtal je in tuhtal, čas pa je tekel
    tuhtáje: tuhtaje ležati
    tuhtajóč -a -e: tuhtajoč fant
SSKJ
túhtav -a -o prid. (ú) pog. ki (rad) premišlja, razglablja: tuhtav človek
SSKJ
túhtavec -vca m (ú) pog. kdor (rad) premišlja, razglablja: po naravi je tuhtavec; samotarski tuhtavec
SSKJ
tùintàm in tù in tàm prisl. (ȕ-ȁ) 
  1. 1. na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: vrt zeleni, tuintam cvete drevo; sneg se je tuintam udiral do kolen; tuintam ob cesti smo videli velike skale
  2. 2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: tuintam poglejte v sobo k bolniku; le tuintam je rekel kako besedo; prim. tu
Število zadetkov: 108003