Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
spočívati se -am se nedov. (í) knjiž. počivati, odpočivati se: sedli so v senco in se spočivali / njiva se pozimi spočiva
● knjiž. glasba človeka spočiva pomirja, sprošča
Besedje16
spočtovati gl. spoštovati ♦ P: 1 (*P 1563)
SSKJ
spod predl., gl. izpod 
SSKJ
spód prisl. (ọ̑) pog. spodaj: spod teče potok / počakaj me spod / napisala je kartico in spod smo se vsi podpisali / spod se toplo oblecite / zaničevati tiste spod; prim. odspod
Besedje16
spod1 prisl. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje16
spod2 predl. ♦ P: 3 (DJ 1575, JPo 1578, DB 1584)
SSKJ
spod... ali spod... in izpod... ali spod... tudi izpod... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti iz položaja pod čim: spodmakniti, spodmleti
    2. b) dejanja, stanja spodaj, na spodnji strani česa: spodrasti / spodvihati, spodviti
    3. c) spremembe smeri ob dotiku s čim: spodleteti, spodrsniti
    4. č) začetka dejanja, stanja: spodbuditi
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: spodbuda, spodrast, spodrsljaj; prim. izpod...
SSKJ
spôdaj prisl. (ó) 
  1. 1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru nižje, ant. zgoraj: na hribu je trdnjava, spodaj teče reka / splezal je po lestvi, jaz pa sem ostal spodaj; pogledal je v jamo: spodaj ni bilo videti nikogar / spodaj je garaža in klet, v prvem nadstropju pa stanovanje; spodaj so vrata zaklenjena / v dolini je zagledal naselje, še bolj spodaj pa polja; daleč, globoko spodaj / s prislovnim določilom kraja: kolo imam spodaj v kleti; spodaj pod bregom; spodaj, tik ob odprtini / rešitev uganke je na tretji strani spodaj; podpiši se še ti tu spodaj / opombe glej spodaj na koncu strani pod besedilom
    ●     pog., ekspr. pri operaciji so ji spodaj vse pobrali odstranili jajčnike, maternico; evfem. prijel jo je spodaj za spolovilo, zadnjico
    // izraža položaj pod čim: pokrila se je z debelo odejo in spodaj ji je bilo kmalu toplo; skrij se pod mizo, spodaj te ne bo nihče iskal / spodaj v rovu je zabobnelo / mrzlo je, zato se spodaj toplo oblecite oblecite toplo spodnje perilo; bila je samo v spalni srajci, spodaj ni imela nič
  2. 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je od drugih delov, strani nižje: sprehajalno palico je spodaj okoval, zgoraj pa lepo izrezljal; orodje s širokim, spodaj ravnim rezilom / ta ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena
  3. 3. nav. ekspr. izraža manj pomemben družbeni položaj: spodaj se zavzemajo za hitrejše rešitve zadev; menil je, da se spodaj dovolj misli na koristi skupnosti / človek spodaj ni imel nobenih pravic
    // v razredni družbi izraža pripadnost socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: živeti čisto spodaj
  4. 4. v zvezi od spodaj izraža gibanje ali usmerjenost
    1. a) iz nižjega položaja v prostoru proti višjemu: od spodaj je slišal hrup avtomobilov; od spodaj navzgor
    2. b) iz položaja pod čim: talna voda je tako narasla, da je od spodaj poškodovala zunanje rudniške naprave
    3. c) pog. iz manj pomembnega družbenega položaja: napredne težnje so prihajale od spodaj, iz vrst učiteljstva / pobuda za gradnjo je prišla od spodaj od občanov, krajanov; začel je čisto (od) spodaj in se povzpel do direktorja na najnižjem delovnem mestu; zavirati pobude od spodaj; prim. odspodaj
Besedje16
spodaj prisl. ♦ P: 4 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DB 1584)
SSKJ
spodbádati -am tudi izpodbádati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z rahlimi vbodi, sunki, navadno z ostrogami, spodbujati žival, da se (hitreje) premika: jezdec spodbada konja / spodbadati z ostrogami
  2. 2. ekspr. spodbujati sploh, zlasti z ostrimi besedami: spodbadati otroke k učenju / spodbadati z besedami
SSKJ
spodbelíti in spodbéliti -im dov. (ī ẹ́) gozd. podbeliti: spodbeliti bukev
SSKJ
spodbírati -am nedov. (ī ȋ) redko podbirati: spodbirati grozdje; poletne sorte jabolk se spodbirajo
SSKJ
spodbiti ipd. gl. izpodbiti ipd. 
SSKJ
spodbóčki prisl. (ọ̑) nar. vzhodno, v zvezi z gledati, opazovati izpod čela: kaj me tako spodbočki gledaš / komaj si je upal spodbočki pogledati k sosednji mizi
SSKJ
spodbôsti -bôdem tudi izpodbôsti -bôdem dov., spodbôdel in spodbódel spodbôdla tudi izpodbôdel in izpodbódel izpodbôdla, stil. spodbòl spodbôla tudi izpodbòl izpodbôla (ó) 
  1. 1. z rahlim vbodom, sunkom, navadno z ostrogami, spodbuditi žival, da se (hitreje) premika: skočil je na konja in ga spodbodel / spodbosti žrebca v tek
  2. 2. ekspr. spodbuditi sploh, zlasti z ostrimi besedami: spodbosti koga k delu, razmišljanju / neuspeh ga je še bolj spodbodel; to ga je spodbodlo, da je še bolj nagajal
SSKJ
spodbúda -e ž (ȗ) 
  1. 1. glagolnik od spodbuditi: otrok je potreben spodbude; za spodbudo kaj povedati / priznanje mu je bilo v spodbudo / delovna, moralna spodbuda
  2. 2. kar povzroča, da je kdo (bolj) delaven, prizadeven: pohvala je bila zanj močna spodbuda / dati spodbudo spodbuditi
    // sklicati posvetovanje na spodbudo društva pobudo
  3. 3. nav. mn. kar povzroča kako dogajanje, delovanje: črpati spodbude iz klasičnih del / mnoge duhovne spodbude so prihajale iz te dežele
SSKJ
spodbúden -dna -o prid., spodbúdnejši (ú ū) ki pozitivno vpliva na nadaljnje ravnanje, delovanje, dogajanje: na svojo prošnjo je dobil spodbuden odgovor; spodbudne besede / njena družba je spodbudna / narodno spodbudna književnost / raziskave so dale spodbudne rezultate; možnosti za zaposlitev niso najbolj spodbudne
    spodbúdno prisl.: spodbudno se nasmehniti, pokimati; ti ukrepi spodbudno vplivajo na izvoz
SSKJ
spodbudílo -a s (í) knjiž. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans: uživati spodbudila; pren. knjiga je zanj duševno spodbudilo
SSKJ
spodbudítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spodbuditi: spodbuditev s prijazno besedo / spodbuditev gospodarstva
SSKJ
spodbudíti -ím tudi izpodbudíti -ím dov., spodbúdil tudi izpodbúdil (ī í) 
  1. 1. povzročiti, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven: prijatelj ga je spodbudil; uspeh ga je spodbudil k še intenzivnejšemu delu; to ga je spodbudilo, da se je resneje lotil študija / z injekcijo spodbuditi delovanje srca
  2. 2. povzročiti, da kaj (hitreje) nastane, se (bolje) razvija: spodbuditi rast las / spodbuditi ustanovitev društva / spodbuditi vlaganja v kmetijstvo; spodbuditi vpis na tehnične šole / pravljice spodbudijo otrokovo domišljijo
    spodbujèn tudi izpodbujèn -êna -o: biti spodbujen k pisanju
Število zadetkov: 120913