Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
spokojíti -ím dov., spokójil (ī í) knjiž. pomiriti: prijateljeve besede so ga spokojile; na deželi se je spokojil
    spokojèn -êna -o: po pogovoru je bil spokojen; spokojena duša
Besedje16
spokojiti glag. dov. ♦ P: 1 (JPo 1578)
SSKJ
spokójnost -i ž (ọ̄) knjiž.  
  1. 1. mirnost: njegova spokojnost vzbuja občudovanje / njen obraz izžareva spokojnost / občutiti v sebi spokojnost / spokojnost dihanja
  2. 2. mir, tišina: na pokrajino lega spokojnost
SSKJ
spokônčiti -im dov. (ó ȏ) knjiž. vzravnati: spokončiti glavo, vrat; vstal je in se spokončil
SSKJ
spokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na spokoritev, pokoro: spokorno dejanje; spokorno življenje / imeti spokornega duha / spokorni pas groba, bodičasta, pasu podobna priprava, ki se nosi na koži iz askeze, za pokoro; spokorni psalmi
    spokórno prisl.: spokorno živeti
SSKJ
spokorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spokoriti se: spokoritev grešnika / vsi so zahtevali od njega spokoritev
SSKJ
spokoríti se -ím se dov., spokóril se (ī í) 
  1. 1. rel. postati boljši z delanjem pokore: grešnik se spokori; spokoriti se za umor; pred smrtjo se je spokoril
  2. 2. ekspr. obžalovati storjeno dejanje in se poboljšati: spoznala je svojo napako in se spokorila; vsi pričakujejo, da se spokorim / preveč se je napil, zdaj se mora spokoriti
    spokoríti knjiž.  povzročiti, da kdo postane pokoren: spokoriti upornike / grožnje ga ne bodo spokorile
    spokorjèn -êna -o: spokorjen grešnik; vrnil se je spokorjen
Besedje16
spokoriti se glag. dov. ♦ P: 7 (KPo 1567, TC 1574, DC 1579, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
SSKJ
spokorjênec -nca m (é) rel. spokorjen človek: grešniki in spokorjenci
SSKJ
spokorjênje -a s (é) glagolnik od spokoriti se: spokorjenje grešnika
SSKJ
spokórnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od spokornik
SSKJ
spokórnik -a m (ọ̑) rel. kdor skuša postati boljši z delanjem pokore: mučenci in spokorniki; živeti kot spokornik; pren., ekspr. kakšen spokornik je postal, prej pa tak lahkoživec in ženskar
SSKJ
spokórniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na spokornike ali spokorništvo: spokorniško dejanje; spokorniško življenje / spokorniška obleka / s spokorniškim obrazom je stopil pred očeta
SSKJ
spokórništvo -a s (ọ̑) rel. spokorniško življenje: odločil se je za spokorništvo
SSKJ
spokórnost -i ž (ọ́) rel. duševno stanje človeka, ki živi spokorno: postna spokornost / storiti kaj iz spokornosti
Besedje16
spokrajen prid. ♦ P: 1 (DB 1584)
SSKJ
spòl spôla m (ȍ ó) 
  1. 1. značilnosti, po katerih se bitja delijo na moška in ženska: določiti spol živali; pravice za vse ljudi neglede na spol in narodnost / otrok moškega spola; žival ženskega spola / število udeležencev navesti ločeno po spolu; razvrstiti mladiče po spolu
    // oseba glede na te značilnosti: odnosi, privlačnost med spoloma / knjiž. lepi spol ženske; šalj. predstavniki močnejšega spola moški; ekspr. nežni spol ženske; mladina obojega spola fantje in dekleta; ekspr. novica je zanimala zlasti ženski spol ženske
  2. 2. knjiž. spolni nagon, spolnost: vznemirja ga spol
  3. 3. lingv. značilnost samostalniške besede, ki jo navadno kaže končnica pridevniške besede ob njej: določiti samostalniku spol, sklon in število / moški, srednji spol; samostalnik ženskega spola / slovnični spol
    ●     knjiž. odrezati komu spol moški spolni ud
Besedje16
spol sam. m ♦ P: 14 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TL 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595)
SSKJ
spôlen -lna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na spol: spolni razvoj; spolne razlike; spolna zrelost / spolni nagon; spolni organi rastlin, živali; moški spolni ud; spolna nezmožnost / spolni odnosi; spolna ljubezen; spolna morala, vzgoja
♦ biol. spolni hormoni hormoni, ki usmerjajo razvoj in delovanje spolnih žlez; spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; moška, ženska spolna celica; spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; spolno razmnoževanje razmnoževanje z oploditvijo; med. spolne bolezni nalezljive bolezni, ki se večinoma prenašajo s spolnimi odnosi
    spôlno prisl.: spolno dozoreti; spolno hladen; spolno nerazvite samice pri čebelah; spolno nezmožen moški; biti spolno normalen
    ♦     biol. spolno se razmnoževati
Besedje16
spoliare glag. – lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)
Število zadetkov: 120913