Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zúnajzakónski -a -o prid. (ú-ọ̄) jur. ki ni v zakonski zvezi: živeti v zunajzakonski skupnosti
SSKJ
zúnajzêmeljski tudi zúnajzémeljski -a -o prid. (ú-ē; ú-ẹ̑) ki ni na zemlji: zunajzemeljski prostor
SSKJ
zunánje... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na zunanji: zunanjeekonomski; zunanjepolitičen
SSKJ
zunánjepolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na zunanjo politiko: zunanjepolitični dogodki; zunanjepolitični program države / tedenski zunanjepolitični pregled; zunanjepolitična rubrika v časopisu
SSKJ
zunánjetrgovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na zunanjo trgovino: zunanjetrgovinski partnerji; zunanjetrgovinska menjava; zunanjetrgovinska pogodba / dobra zunanjetrgovinska politika / zunanjetrgovinski oddelek; zunanjetrgovinsko podjetje
♦ ekon. zunanjetrgovinski primanjkljaj; zunanjetrgovinska bilanca
SSKJ
zunánji -a -e prid. (ȃ) 
  1. 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe; zunanja plast kosti; zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek
    // ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja obloga; zunanje poškodbe / zunanje spolovilo
  2. 2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: zunanji kolobar svetlobe; tekel je po zunanji stezi / pri vpreženi živini pognal je zunanjega vola desnega
    // ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: zunanji gleženj; zunanja stran roke hrbet roke
    // zunanji vrsti v sprevodu / zunanji premer cevi
  3. 3. ki je na prostem, zunaj stavbe: pri delu ga moti zunanji hrup; razlika med notranjo in zunanjo temperaturo / zunanji sedeži restavracije / zunanji lak lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; iščejo delavca za zunanja dela / razlika med notranjim in zunanjim tlakom pri zaprti posodi
    // ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: odgovor organizma na zunanje dražljaje, vplive; zaščita pred zunanjimi škodljivci / zunanji pogoji za duševni razvoj; zunanje pobude za delo; prilagoditi se spremenjenim zunanjim razmeram
  4. 4. ki je zunaj mej kake države, ozemlja: zunanji sovražniki države; zunanje predstavništvo; zunanje tržišče / obkoljeni niso dobivali zunanje pomoči / zunanji dopisni člani akademije dopisni člani akademije iz drugih republik, držav
    // ki je v zvezi z drugimi državami: pridobivati zunanji ugled; uspešna zunanja politika, trgovina; urejati zunanje zadeve / minister za zunanje zadeve
  5. 5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: prepovedati vstop v bolniške sobe zunanjim obiskovalcem; zunanja kontrola podjetja / gojenci ne smejo imeti zunanjih stikov
    // ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: zunanji člani gledališča; zunanji sodelavci / zunanje gojenke v samostanu gojenke, ki se ne pripravljajo na redovniški poklic
  6. 6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: stisk rok je bil zunanji izraz pomiritve; zunanji znaki bolezni; zunanje lastnosti česa / zunanja pojavnost sveta / pod zunanjim mirom je skrival veliko razburjenje; veselje je bilo le zunanje navidezno, nepristno
  7. 7. ki ne zajema človekove duševnosti: zunanje lastnosti človeka; popisati zunanje življenje koga / zunanje vezi med ljudmi; dati prednost zunanjim vrednotam / zunanje doživljanje stvari s čuti; zunanje izkustvo dobljeno s čuti
    // realizem zunanjega sveta materialnega, tvarnega
    // ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: zunanji podatki o koncertu; zunanja podobnost stvari; notranja in zunanja zgradba besedila
  8. 8. nanašajoč se na zunanjost: zunanji osebni opis; spremenjena zunanja podoba mesta; zunanja urejenost stavb / lep zunanji videz, vtis
    ●     zunanji požar požar v naravi ali na površini stavbe, predmeta
    ♦     anat. (zunanji) sluhovod cevasti del ušesa med uhljem in bobničem; žleza z zunanjim izločanjem žleza, iz katere po izvodilu izteka izloček v telesne votline ali na površino telesa; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; astr. zunanji planet planet, ki se giblje zunaj Zemljinega tira; biol. zunanji zajedavec zajedavec, ki živi na površju gostitelja; zunanja oploditev oploditev zunaj organizma; zunanje izločanje izločanje po izvodilu v telesne votline ali na površino telesa; elektr. zunanji pomnilnik; geol. zunanje sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; eksogene sile; geom. zunanji kot sokot notranjega kota; jur. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; lit. zunanja zgradba literarnega dela obseg, razčlenjenost na enote, zaporedje enot; med. zdravilo za zunanjo uporabo zdravilo, ki se daje na kožo; obl. zunanji šiv šiv, zlasti okrasni, ki je izrazit na zunanji strani oblačila; rad. zunanji prenos prenos dogajanja, ki ne poteka v studiu; šol. zunanja šola nekdaj šola, ki ni namenjena vzgajanju, šolanju za duhovniški, redovniški poklic
    zunánje prisl.: igra tako, da vzornika samo zunanje posnema; zunanje se spremeniti; zunanje in notranje svoboden človek
    zunánji -a -e sam.: dajati prednost zunanjemu; oblika je zanj nekaj zunanjega; knjiž. soditi človeka po zunanjem po zunanjosti
SSKJ
zunánjost -i ž (ȃ) 
  1. 1. zunanja stran, površina česa: obložiti zunanjost stavbe z marmorjem; umazana zunanjost knjige
  2. 2. celota iz okolja vidnih značilnosti osebe, stvari: njegova zunanjost se je z leti spremenila; opisati zunanjost pogrešanega; soditi koga po zunanjosti; dekle prikupne zunanjosti / paziti na svojo zunanjost biti primerno oblečen, negovan; urejena zunanjost / skladnost med človekovo zunanjostjo in notranjostjo telesnimi značilnostmi
    // ocenjevati žival po zunanjosti po vidnih telesnih značilnostih
  3. 3. knjiž. vidna, s čuti zaznavna stvarnost, del stvarnosti: televizijski jezik je del vidne in slišne materialne zunanjosti; zunanjost sveta / raziskovati zunanjost literature oblikovne značilnosti, zgodovinske, življenjske okoliščine literarnih del
  4. 4. vidna, s čuti zaznavna stvar pri kom, čem: ognil se je opisovanju obraza in drugih zunanjosti
    // vidna, s čuti zaznavna stvar, ravnanje zlasti kot nasprotje vsebini česa: zunanjosti pri poroki; prevelik poudarek na zunanjosti pri bogočastju
    // stvar, ravnanje, ki kaže družbeni ugled, veljavo: oklepa se dragih avtomobilov in drugih zunanjosti
SSKJ
zunánjosten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zunanjost: zunanjostna usmerjenost pri oblikovanju / redko zunanjostna povezava med pesmimi zunanja, oblikovna
SSKJ
zunánjščina -e ž (ȃ) 
  1. 1. zunanja stran, površina česa: popleskati zunanjščino stavbe; freske na zunanjščini cerkve / izolirana zunanjščina avtomobila
  2. 2. celota iz okolja vidnih značilnosti stvari, osebe: spremeniti zunanjščino palače; srednjeveška zunanjščina gradu / ekspr.: z operacijo so mu polepšali zunanjščino zunanjost; dekle lepe zunanjščine
SSKJ
zúrla -e ž (ȗ) muz., pri nekaterih jugoslovanskih narodih pihalni instrument z jezičkom: z zurlo spremljati ples
SSKJ
zúrna -e ž (ȗ) muz., pri nekaterih jugoslovanskih narodih pihalni instrument z jezičkom: piskati na zurno
SSKJ
zvabíti in zvábiti -im dov. (ī á) z vabljenjem, prigovarjanjem spraviti koga kam: sošolci so ga zvabili na izlet; zvabiti koga k sebi, s seboj; zvabiti ljudi v trgovino; zvabiti žival za seboj / ekspr.: lepo jutro ga je zvabilo na lov; želja po dogodivščinah ga je zvabila v svet
● ekspr. zvabiti koga v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. zvabiti koga v prepir doseči, da se začne prepirati; prim. izvabiti
SSKJ
zvábljati -am nedov. (á) z vabljenjem, prigovarjanjem spravljati koga kam: zvabljati otroke k igri; zvabljati ljudi v mesto / zvabljala ga je s petjem; prim. izvabljati
SSKJ
zváč -a m (á) nar. prekmursko moški, ki vabi na gostijo ob poroki: s trakovi okrašen zvač
SSKJ
zváditi se -im se dov. (á ȃ) star. sprijateljiti se: sošolci so se kmalu zvadili / fant se je zvadil z dekletom
● star. zvadil se je z njegovo ženo ljubezensko, spolno se združil, povezal
    zvájen -a -o: fant in dekle sta že zvajena
SSKJ
zvágati -am dov. (ȃ) pog. stehtati: zvagati jabolka
SSKJ
zvájati -am nedov. (ā) knjiž.  
  1. 1. voditi, speljevati: zvajati ljudi čez nevarno področje / zvajati koga s poti, na napačno pot / zvajati koga v nevarnost
  2. 2. zavajati, zapeljevati: zvajati mlada dekleta
  3. 3. v zvezi z na omejevati, reducirati: zvajati razpravo na eno temo
SSKJ
zvalíti -ím dov., zválil (ī í) 
  1. 1. z valjanjem spraviti
    1. a) kam: zvaliti hlode na kup; zvaliti sode v klet; skala se je zvalila po bregu; zvalil se je pod mizo kot vreča
    2. b) od kod: zvaliti hlode s tovornjaka; buča se je zvalila z voza
  2. 2. ekspr. dati, vsiliti komu kaj težkega, neprijetnega: zvaliti delo drugemu / zvaliti odgovornost s sebe
    // navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega: zvaliti dolžnost, odgovornost na druge; zvaliti krivdo na prijatelja; vse delo se je zvalilo nanj / zvaliti skrb za družino na ženina ramena
    ●     ekspr. težek kamen se mu je zvalil s srca rešil se je velike skrbi, nadloge; zvaliti se na klop, posteljo zavaliti se
    zvalíti se ekspr.  hitro, neurejeno priti v velikem številu: v dvorano se je zvalila množica ljudi; prim. izvaliti
SSKJ
zváljati -am dov., tudi zvaljájte; tudi zvaljála (á) s premikanjem valja, valjarja po podlagi narediti kaj
  1. a) tanko, tanjše: zvaljati jeklo, pločevino; zvaljati testo
  2. b) bolj ravno: zvaljati zemljo
  3. c) bolj trdno, sprijeto: zvaljati cestišče / zvaljati sukno
    zváljan -a -o: v plošče zvaljana pločevina; zvaljano testo
SSKJ
zválnica -e ž (ȃ) lingv. medmet, s katerim se kliče, poziva: zvalnice in pozdravi
Število zadetkov: 94354