Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
abstinêntka tudi abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki se zdržuje alkoholnih pijač, droge: stroga abstinentka
SSKJ²
abstinêntski tudi abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres; abstinentsko društvo
SSKJ²
abstinêntstvo tudi abstinéntstvo -a s (ē; ẹ̄)
abstinenca
SSKJ²
abstinírati -am tudi abstinírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so prebivalci množično abstinirali / abstinirati od alkohola, droge; abstinira že devet let; ker je vozil avtomobil, je abstiniral ni pil alkoholnih pijač
SSKJ²
abstrahíranje -a s (ȋ)
glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja
SSKJ²
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive
    abstrahíran -a -o:
    abstrahiran primer
SSKJ²
abstrákcija -e ž (á)
knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
SSKJ²
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ)
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje
 
jezikosl. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel
    abstráktno prisl.:
    ne zna abstraktno misliti
SSKJ²
abstraktíst -a m (ȋ)
pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist
SSKJ²
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda
// zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
SSKJ²
abstraktízem -zma m (ī)
publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje:
SSKJ²
abstráktnež -a m (ȃ)
ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
SSKJ²
abstráktnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
SSKJ²
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ)
knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
 
jezikosl. abstraktni samostalnik
SSKJ²
abstrúzen -zna -o prid. (ȗ)
knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje
SSKJ²
abstrúznost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve
SSKJ²
absúrd -a m (ȗ)
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
 
filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
SSKJ²
absúrden -dna -o prid.(ȗ)
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten
    absúrdno prisl.:
    absurdno groteskni ton drame
SSKJ²
absúrdnost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost absurdnega: absurdnost situacije, življenja; zavedal se je absurdnosti svojega početja
// absurd: privesti stvar do absurdnosti
SSKJ²
abulíja -e ž (ȋ)
psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost:
Število zadetkov: 103051