Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
špičast -a prid. špičast: Ceſſar videozh ſtonovitnoſt S. Juria, ga sapovej n' enu shpizheſtu tož. ed. s kollu pervesat (III, 232) ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku ſpizheſtu tož. ed. s sheleſu na nyh trupla poſtavit (III, 297) ǀ je dershal v' roki enu gorezhe shpizheſtu tož. ed. s sheleſu ǀ S. Hieronymus s'enem shpizhestam or. ed. m kamenam po nagih perſah ſe tolzhe (I/1, 90) → špica
Svetokriški
špital -a m bolnišnica: sheſt velikih kloshtru je bil ſturil siſydat, inu v' Rimi en velik shpetau tož. ed. sa te vboge popotne ludy ǀ grè v' shpetau tož. ed., kir ſó ty kushni leshali ǀ en velik shpitau tož. ed. je bila puſtila ſydat ǀ ijh v' meſtu puſtè, inu v' shpetal tož. ed. poſtavio ǀ on ſe je bil puſtil v'shpetau tož. ed. neſti ǀ ga je raishi v'shpital tož. ed. poſlal ǀ Ta drugi Syn oblubi … velike almoshne Zerkuam, inu shpetalam daj. mn. dati ǀ katere je obiskati hodel v' te shpitale tož. mn. ǀ de bi kushnem, inu gobavim v' shpitalah mest. mn. ſtregil ← nem. Spital ← srlat. hospitale ‛bolnišnica’
Svetokriški
špitalar -ja m bolnik v bolnišnici: cilu Shpetalary im. mn., katerem je tulikajn dobriga ſturila, ſo jo ſaurashili, inu saſhpotovali (III, 569) → špital
Svetokriški
špiža -e ž jed: Bosh ti na miſi imel eno dobro rihto, pade noter ena muha, prezei ta shpisha im. ed. ſe tebi gnuſi ǀ ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha im. ed. tebi nadishij ǀ taista spisha im. ed. Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha im. ed. tu ſrovu korejne ǀ Zhe pak hozhete de ta sphisha im. ed. vam bo nuzna ǀ shelodiz obene shpishe rod. ed. ne bo obdershal ǀ Lazhen je sakaj nema spishe rod. ed. teh troshtu Nebeſhkih ǀ pres ſpiſhe rod. ed. bi bil volnu ſtal ǀ nei ſo mogli vshiti obene shpiſſe rod. ed. ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym shpisho tož. ed. noſsio ǀ eno slatko spisho tož. ed. ſo jejdili ǀ hozhe dati to shlahtno ſpisho tož. ed. mano tem kateri ſo premagali hudizha ǀ Nebojteſe ne, de bi ta Krajl vam naprej poſtavil eno prepovedano shpiſſo tož. ed. ǀ Ony vaſs shpishaio s' Nebeſko shpisho or. ed. teh Svetih Sacramentou ǀ ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti s' ſpisho or. ed. ǀ my yh oskerbimo s'shpisho or. ed., inu s'guantam ǀ Oh koku dobre, inu ſlatke ſo lete shpishe im. mn. ǀ vſe spishe im. mn. ſo ſe v'ſlatu preobernile ǀ teh prepovedanih shpish rod. mn. ſe nej hotel dotekniti ǀ pred ſobo vidi miſo polno slatkijh shpijsh rod. mn. ǀ dolshni njemu offrat deſſetino teh ſpish rod. mn. nashiga shiuleina ǀ Dobre shpishe tož. mn., inu slatke vina ſo sanizhuvali ǀ vſe taiſte spishe tož. mn. G. Bug ym je dal ǀ te bulshi ſpishe tož. mn. v'almaro skrijeta ǀ olje oſdravi sphishe tož. mn. ſabeli, zhloveka naſiti ǀ bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij or. mn. sa dobru vſeli ǀ s' veliku shpishami or. mn. naſitit veliku ludy nej zhudu ǀ petdeſsent taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy or. mn. naloshit ← srvnem. spīse ‛jed’ ← srlat. spesa < lat. expensa ‛izdatki’
Svetokriški
špižan -a prid. hranjen: je shpishan im. ed. m bil od S. Josepha (III, 212) ǀ V'Cerkvi, kir ſte ſpishani im. mn. m s'to Nebeshko Manno S. R: Teleſsa (I/1, 226) → špižati
Svetokriški
špižati -am nedov. hraniti, preživljati, rediti: yh hozhe shpishat nedol., inu napajat s' pelinam, inu shauzhom ǀ taiſti, kateri shpisha 3. ed. cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ je doyla tega, kateri cell ſvejt ſpisha 3. ed. ǀ Ony vaſs shpishaio 3. mn. s' Nebeſko shpisho teh Svetih Sacramentou ǀ s'shalostio, inu britkustio ijh shpishajo 3. mn. ǀ loterze raiſhi per ſvoy misi imajo, inu shpishejo 3. mn., kakor te vboge ſirotize ǀ jo bo shpishal del. ed. m inu paſsu kakor de bi jo miſlil v'mesnizo predati ǀ ſi ſvojo roko je kuſhne spishal del. ed. m ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu vſak dan je sphishal del. ed. m ǀ Kulikain ludy ſo shpishali del. mn. m špižati se hraniti se, prehranjevati se: s' katerimi rezhmi ſe shpishaio 3. mn. ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal del. ed. m ǀ Mosh sazhne sheno proſsit, de bi otroka vmorila, inu de bi ſe shnim spishali del. mn./dv. m ← srvnem. spīsen ‛hraniti, rediti’; → špiža
Svetokriški
špogati -am nedov. imeti navado uporabljati: v'njegovi desheli nar vezh ſe shtima, de obeniga Arzata neshpugaio +3. mn., inu obeniga Beſsednika, sakai Arzati ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio, Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio (I/2, 116) ← srvnem. spulgen ‛imeti navado uporabljati’ → spoštovati
Celotno geslo Sprotni
špônski pridevnik
    slengovsko ki ima več izrazito pozitivnih, zaželenih lastnosti, je zelo dober, lep, navdušujoč 
Svetokriški
špot -a m sramota, posmeh, porog: Velik gvishnu je bil leta shpot im. ed. Davidu ǀ enkrat en velik spot im. ed. ſe je bil sgudil v'hiſhi Kraila Davida, v'tem kir Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ti ſe imash vezh Boga, kakor shpota rod. ed. bati ǀ letakorshni Vuzheniki, nej ſo huale, ampak shpota rod. ed. uredni ǀ Berite k'vashimu shpotu daj. ed., kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Gospud saneſſi tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu daj. ed. biti ǀ ta s. ſpuvid vam K'zhasti, inu niKar h'shpotu daj. ed. shlushi ǀ k'vashimu pobulſhaniu, de nerezhem k'shpotu daj. ed., samerkajte ǀ nemaraio sa shpot tož. ed. v'kateriga tu presheshtvu ijh perpravi ǀ s'kusi letu ponishajne en vezhni ſhpot tož. ed. bi doſehgli ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot tož. ed. perpravila ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu mest. ed. neshivela ǀ s'takushnim shpotam or. ed. je mogla s'hishe pojti ǀ do vekoma boſh s'velikom shpotom or. ed., inu martro terpel ǀ Samij ſo bilij s'shpotam or. ed. oſtali ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom or. ed. more ſidèti ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile is ſtebra doli vergli, inu vſe shpote tož. mn. taiſtimu ſturili k špotu storiti dov. osramotiti: ſo bilij K'Christuſu eniga vodenizhniga na eno Sabbato perpelali, de bi njega mogli obtoshit, inu K'shpotu sturiti nedol. ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti nedol. te sanikarne, inu nehualeshne karshenike ǀ skushnave je bil ſtonovitu premogal, inu hudizha h' shpotu ſturil del. ed. m ǀ nej rezhi, de bi nas ble k' shpotu ſturila del. ed. ž, kakor kadar my vidimo de drugi Bogu lepu shlushio, my pak greshnu shivimo ǀ de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti njega h' shpotu ſturili del. mn. m špot delanje s norčevanje, zasmehovanje: shentovajne, inu shpotdellaine im. ed. tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei greh ǀ s'shpotdellajnom or. ed., inu reshalejnom špot (se) delati nedov. norčevati se, zasmehovati: Cham ſe shpot della 3. ed. zhes ſvojga ozheta noeſſa ǀ Mosha nezh neshtima, Ozheta, inu Mater shpod della 3. ed. ǀ vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn. ǀ Sakaj s'drugih ſe shpot dellate 2. mn. ǀ s'mojh beſsed ſe shpot delajo 3. mn. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke … de ſe s'nijh shpòt delaio 3. mn. ǀ herbet kasheio, sanizhujeio, inu ſe shpodelaio 3. mn. ǀ yh shpotdellaio 3. mn., inu ſanizhuieio ǀ nikar yh neshpotdellajte +vel. 2. mn. ǀ shpot ſe je delal del. ed. m s'Cerkvi ǀ ſe je poſmehval, inu shpott delal del. ed. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali del. mn. m, kadar ſo nerodovitne bile ← srvnem. spot ‛zasmeh, posmeh’; navedeni pomeni niso vedno ločljivi, ker sta v miselnem svetu 17. stoletja pomena ‛sramota’ in ‛posmeh, porog’ vzročno neločljivo povezana pojma.
Svetokriški
špotati se -am se nedov. posmehovati se, rogati se: Pharaon ſapusti G: Boga, ſe shpota 3. ed. Boshj ſapuvidi, shentuje njega S. Ime ǀ noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio 3. mn. ǀ Hudizhy ſe k' temu ſmejeio, inu ſe tebi shpotaio 3. mn. ǀ en mladenizh ſe je shpotal del. ed. m Philoſophu ǀ jest bi ſe neshpotal +del. ed. m vam, kateri ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti ǀ jest bi ſe vam nashpotal del. ed. m ǀ ſe bere od Anne Samvelave matere, kateri ſe je shpotala del. ed. ž Phennena ǀ Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili, inu vam ſe shpotali del. mn. m ǀ ſe bodo meni poſmehovali, inu shpotal del. mn. m ǀ NEpametni gvishu ſo bily taiſti, kateri ſo shpntali del. mn. m Erachlituſu Philoſophu ← srvnem. spotten ‛posmehovati se, rogati se’
Svetokriški
špotljiv -a prid. sramoten, sramotilen: O shpotliva im. ed. ž nepamet takushnih nemarnih ſtarishih ǀ ena shpotliva im. ed. ž beſſeda okadi, inu umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone ǀ tem salublenim tu gardu ſe vidi lepu, tu shpotlivu im. ed. s, zhastitu ǀ norz. Oh shpotliu im. ed. s imè ǀ od lete shpotlive rod. ed. ž ſmerti tiga krisha govorj ǀ nezh neſpodobniga, inu shpotliviga rod. ed. s ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali krajlu ǀ bom obſojen h' tei shpotlivi daj. ed. ž, inu grenki ſmerti tiga Chrisha ǀ aku tebi eno shpotlivo tož. ed. ž, inu krijvizhno besſedo rezhe ǀ de bi Ti Gospud, inu Mojſter nash imel eno taku groshno, inu shpotliuo tož. ed. ž ſmert ſturiti ǀ en hudoben ieſik vershe zhes taiſto persono eno shpotliuo tož. ed. ž beſſedo ǀ je mene v' ta shpotliui tož. ed. m dol., inu britki ſtan perpravila ǀ tu shpotlivu tož. ed. s sa zhastitu gori vſame ǀ s' to grenko, inu shpotlivo or. ed. ž ſmertio tiga krisha yh je odreshil primer.> katira ſmert je bila ta ner grosovitishi, inu shpotlivishi im. ed. ž ǀ de bi shpotlivishi tož. ed. ž ſmert na krishu ſturil presež.> ſo bli sklenili Chriſtuſa s' to ner shpotlivishi or. ed. ž, inu grosovitnishi ſmertio umorit → špot
Svetokriški
špotljivo prisl. sramotilno, sramotno: shpotlivu njega S. Ime usta usamejo ǀ Svetonius shpotliu piſhe od krajla Mitridata ǀ Drugi Piſsary tudi spotliu pisheio od Ceſara Claudia ǀ k' ſadnimu bo shpodliu na krish perbit ǀ shpodivu je bil shnjo pregreshil → špotljiv
Svetokriški
špralja -e ž odprtina, špranja: de bi ſe neshal en krajlevi duor s' ſamijh diamantù, inu shlahtnih kamejnou, inu perlnou ſiſydan, vener pruti Nebeſkimu duoru, bi ne bil temuzh ena shprala im. ed. teh mraulinizou (II, 86) ← it. spiraglio ‛odprtina, špranja’; → spraljica, → špraljica
Svetokriški
špraljica -e ž luknjica: gleda s'kusi eno shpralizo tož. ed. (I/1, 37) ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo tož. ed. Nebeſa vidit mogal (II, 85) → špralja
Celotno geslo Sprotni
špréhati nedovršni glagol
    1. pogovorno govoriti nemško 
      1.1 slengovsko govoriti kak jezik sploh  
Svetokriški
šprikla -e ž prečka pri lestvi: ena shprikla im. ed. ſe vlomi, ter ta shena doli barbuti (I/2, 196) ǀ na ſhpriklah mest. mn. tijh luiter je vidil nekatere dushe ſtati (II, 383) ← bav. nem. Sprittel ‛prečka pri lestvi, paličica, deščica’
Svetokriški
špringarji -jev m mn. okovi: drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie tož. mn., v'katere ſo yh ſtavili (I/1, 93) ǀ ſe poſtavio v' Shpringarie tož. mn. te Clauſuræ (IV, 145) ǀ v' shelesne shpringarje tož. mn. ga poſtavio, jezho ga vershejo (IV, 142) ← štaj. nem. Springer ‛okovi’; prim. pri Pohlinu shpringarji ‛Fußeisen, compedes’.
Svetokriški
šraj -a m kričanje, vpitje: dokler hlapzi nej ſo prishli gledat kaj taisti shraj im. ed. pomeni ǀ lepe shtime teh semilskih Muſikantu ſo kakor en shraj im. ed. teh shab ǀ ſodi de ta shrai im. ed. pomeni de mei folkam je boj ǀ En dan vidi Chriſtus veliku ludy okuli ſvojh Iogru, kateri ſo en velik shraj tož. ed. imeli ǀ na leta shrai tož. ed. ſo tekle gledat te druge dekle ǀ s' velikem shrajam or. ed., inu shpotam ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem shrajom or. ed. pojti ← nem. Schrei ‛krik’
Svetokriški
šrajanje s kričanje, vpitje: v'pakli drugiga neshlishio, ampak jokajne, Klagovajne, shrajane tož. ed., Zagovajne (II, 244) → šrajati
Svetokriški
šrajati -am nedov. kričati, vpiti: ona sazhne shraiat nedol. na vus glaſs ǀ na vus glaſs sazhne shrajat nedol., inu vpyti ǀ sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati nedol. ǀ kaj je tebi fardamana kazha, de taku groſovitu shraiash 2. ed. ǀ aku en denar upije, inu shraja 3. ed. povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Sabſtoin en Mashnik shraja 3. ed. na Pridishinzi, de bi imeli greha ſe varvat ǀ ta kateri prau moli k' Gospudu Bogu shraia 3. ed., je djal S. Auguſtinus ǀ vy s' ene taku majhine shleht rezhy ſe ieſite, ſerdite, shrajate 2. mn., kregate, kounete ǀ otrozy po hishi shrajeio 3. mn., inu jokaio ǀ Oh koku sdihaio, shraiaio 3. mn., inu iamraio ǀ neusmilenu ga vlazhio, shraieio 3. mn., inu tauzheio ǀ v'vashi shtali shraiejo 3. mn. ǀ Pogledaj v' almaro, aku tvoj guanti shrajejo 3. mn., plazhaj shtazunariu, inu shnidariu ǀ Nikar nemolzhite, ampak govorite, inu na vus glaſſ shrajaite vel. 2. mn. ǀ otrok she ble je shrajal del. ed. m ǀ Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial del. ed. m ǀ vij bi na vuſ glaſs shrajali del. mn. m, inu na pomozh klizali ǀ de bi vſe ſe derle, inu shrajale del. mn. ž ← nem. schreien ‛kričati, vpiti’; → šraj
Število zadetkov: 9969