Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta]
    1. gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode
      1.1. koruzni zdrob za pripravo te jedi
STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta
FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...
pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h]
    1. manjši glodalec sive barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Glis glis; SINONIMI: sivi polh, iz zoologije navadni polh
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. iz zoologije glodalec z zaobljenimi uhlji in daljšim košatim repom, ki živi zlasti v gozdovih; primerjaj lat. Gliridae
STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh
FRAZEOLOGIJA: spati kot polh
ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...
pôlhanje pôlhanja samostalnik srednjega spola [pôu̯hanje]
    lovljenje polhov; SINONIMI: manj formalno polharija
ETIMOLOGIJA: iz polhati iz polh
pôlhar pôlharja samostalnik moškega spola [pôu̯har]
    kdor lovi polhe zaradi mesa in kožuha
ETIMOLOGIJA: polh
polharíja polharíje samostalnik ženskega spola [pou̯haríja]
    1. manj formalno lovljenje polhov; SINONIMI: polhanje
      1.1. manj formalno dogodek, na katerem se lovi polhe
ETIMOLOGIJA: polhar
pôlharski pôlharska pôlharsko pridevnik [pôu̯harski] ETIMOLOGIJA: polhar
pôlhek pôlhka samostalnik moškega spola [pôu̯hək]
    navadno ekspresivno polh, zlasti mladič
FRAZEOLOGIJA: spati kot polhek
ETIMOLOGIJA: polh
pôlhovka pôlhovke samostalnik ženskega spola [pôu̯hou̯ka]
    kučma iz polhovega krzna
ETIMOLOGIJA: polhov
policíklični policíklična policíklično pridevnik [policíklični]
    iz kemije v katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v več obročev
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. polycyclisch, angl. polycyclic, iz gr. polý.. ‛več’ + cikličen
polínkati dovršni glagol
    dodati povezavo, ki s klikom omogoča premik na določeno mesto na spletu, v računalniškem dokumentu 
Celotno geslo Sprotni
politolóški pridevnik
    1. ki je v zvezi s politologijo 
      1.1 ki poteka, se izvaja, nastaja na področju politologije  
      1.2 ki je v zvezi s študijem politologije, je zanj namenjen  
Celotno geslo Sprotni
pólje samostalnik srednjega spola
STALNE ZVEZE: vetrno polje
ETIMOLOGIJA: polje
pôlkmèt pôlkméta samostalnik moškega spola [pôu̯kmèt]
    kdor se poleg kmetovanja poklicno ukvarja še s kako drugo dejavnostjo
ETIMOLOGIJA: = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. , rus. pól, češ. půl < pslov. *polъ < ide. *polHu-, tako kot stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + kmet
pôlkno pôlkna samostalnik srednjega spola [pôlkno]
    navadno v množini zunanje okensko krilo, navadno leseno, za zatemnitev in zaščito pred vetrom, soncem, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. pǫlkn = knjiž. Balken ‛tram, bruno’ < stvnem. balko - več ...
polnoléten polnolétna polnolétno pridevnik [pou̯nolétən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki polnoletni ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo tisti, ki dosegajo zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in imajo zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.2. ekspresivno pri katerem je od začetka obstoja preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
    2. kot samostalnik v obliki polnoletni, polnoletna kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti; SINONIMI: polnoletnik
ETIMOLOGIJA: iz polna leta
polnolétnica polnolétnice samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnica]
    ženska, ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
ETIMOLOGIJA: polnoletnik
polnolétnik polnolétnika samostalnik moškega spola [pou̯nolétnik]
    kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mlajši polnoletnik
ETIMOLOGIJA: polnoleten
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost]
    1. stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.1. ekspresivno stanje, ko je od začetka obstoja česa preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
ETIMOLOGIJA: polnoleten
Celotno geslo Sprotni
polòj samostalnik moškega spola
    občasno poplavljena površina, zlasti ob morju zaradi plimovanja 
polonéza polonéze samostalnik ženskega spola [polonéza]
    1. počasnejši ples v tričetrtinskem taktu, po izvoru iz Poljske
      1.1. skladba za ta ples
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Polonaise) iz frc. (danse) polonaise, prvotno ‛poljski ples’ - več ...
Število zadetkov: 4940