Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
odložíti -ím dov., odlóžil (ī í)
1. narediti, da osebek kaj preneha imeti v roki, na sebi: prenehal je brati in odložil knjigo; odložil je palico in torbo / odložiti prtljago; odložil je vrečo in se vzravnal / žerjav je odložil tovor in se vrnil po novega / odložiti nakit sneti; odložiti plašč sleči / kot vljudnostna fraza odložite, prosim; pren. odložiti skrbi
2. narediti, da kaj pride z vozila, živali: ustavil je avtomobil in odložil nekaj zabojev / pog. avtobus je odložil potnike potniki so izstopili iz njega; odložili so ga pred gostilno ustavili so, da je izstopil / pohištvo so mu odložili kar pred vrati pustili
// narediti, da kaj delno pride z vozila, živali: pod klancem so morali odložiti, da so konji speljali; če boš preveč naložil, boš moral odložiti
3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: poseben stroj je odložil vsako napolnjeno steklenico; odložiti knjige na polico
// z nošenjem, vožnjo delati, da kaj kam pride: odložiti odpadke na določeno mesto / voda je odložila pesek na travnik nanesla
4. prenehati vztrajati v položaju, kot ga določa samostalnik: zaradi bolezni je odložil vse funkcije; odložiti mandat; odložil je predsedniško mesto
5. navadno z glagolskim samostalnikom narediti, da se kaj ne opravi ob določenem času: odložiti obisk, potovanje; poroko so zaradi očetove smrti morali odložiti
6. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: odložil je časopis in jo poslušal; nazadnje je le odložila telefonsko slušalko prenehala telefonirati; odložila je šivanje in začela pripravljati večerjo prenehala je šivati; odložiti žlico prenehati jesti; ekspr.: komaj čaka, da bo odložil vojaško suknjo končal kadrovski rok; odložil je šolsko torbo ne hodi več v šolo
7. v zvezi z jajčece, jajce izločiti zaradi razmnoževanja: samica odloži jajčeca v prst; žabe odložijo jajca navadno v vodo / odložiti ikre
● ekspr. odložila je črnino prenehala je nositi žalno obleko; stanovanjsko vprašanje so odložili z dnevnega reda ga niso obravnavali
♦ lov. odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu
    odložèn -êna -o:
    vsepovsod odloženi odpadki; odložena obleka je bila razmetana po vsej sobi; skrb je za nekaj časa odložena; obravnavanje tega vprašanja je odloženo za nedoločen čas
Pravopis
odložíti -ím dov. odlôži -íte; odlóžil -íla, -ít/-ìt; -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ knjige na polico; ~ obisk; biol. ~ jajčece; poud. ~ potnike pred gostilno |ustaviti jim, da izstopijo|
SSKJ²
odložljív -a -o prid. (ī í)
ki se da odložiti: odložljive naloge
♦ lov. odložljivi pes pes, ki na ukaz ostane na določenem mestu
Pravopis
odložljív -a -o (í; ȋ í í) ~e naloge
odložljívi -a -o (í) lov. ~ pes
odložljívost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
odlúščen -a -o (ú) na več krajih ~ omet
odlúščenost -i ž, pojm. (ú)
SSKJ²
odluščíti in odlúščiti -im dov. (ī ú)
odstraniti v plasteh s površine: odluščiti krasto; omet se je na več mestih odluščil / odluščiti lupino od jajca; pren. odluščiti videz od bistva
// odstraniti manjši predmet od snovi, na kateri je, v kateri tiči: odluščiti kamenček od zidu; odluščil je še zadnja zrna koruze s storža
● knjiž., ekspr. s svetlobo odluščiti igralca iz odrske kompozicije izvzeti, osamiti
    odluščíti se in odlúščiti se ekspr.
    ločiti se, oditi: od zidu se je odluščil moški / nekaj žensk se je odluščilo od gruče
    ●     knjiž. besede so se mu s težavo odluščile od ust s težavo jih je izrekel; nerad, težko je to povedal
    odlúščen -a -o:
    omet je na več krajih odluščen
Pravopis
odluščíti in odlúščiti -im dov. odlúščenje; drugo gl. luščiti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ krasto; odluščiti kaj od česa ~ kamenje od zidu; odluščiti kaj z/s česa ~ zrna koruze s storža
odluščíti se in odlúščiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Omet se je na več krajih odluščil; poud. odluščiti se od česa ~ ~ ~ gruče |ločiti se, oditi|
SSKJ²
odmáhati -am, in odmáhati tudi odmaháti -am dov. (á; á á á)
1. z mahanjem odgovoriti, navadno na pozdrav: odmahala mu je v slovo / odmahala je, naj jo pusti pri miru
2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: odmahala sta jo proti mestu
Pravopis
odmáhati -am in odmáhati tudi odmaháti -am dov. odmáhanje in odmahánje; drugo gl. mahati (á; á/á á) komu ~ potnikom v slovo
odmáhati jo -am jo in odmáhati jo tudi odmaháti jo -am jo (á; á/á á) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ po mestu
SSKJ²
odmáhniti -em, in odmahníti in odmáhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
z gibom roke izraziti odklonilen odnos, omalovaževanje, zavračanje: hotel jo je potolažiti, pa je le odmahnila; malomarno je odmahnil in bral dalje / malenkost, je odmahnila z roko
Pravopis
odmáhniti -em in odmahníti in odmáhniti -em dov. odmáhnjenje; drugo gl. mahniti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) komu ~ otroku z roko
SSKJ²
odmahováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z mahanjem odgovarjati, navadno na pozdrav: odmahovali so ji, dokler ni vlak izginil
2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zavračanje: ni mu odgovoril, le odmahoval mu je / ne, tega ne maram, je odmahovala
Pravopis
odmahováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; odmahovánje; (-àt) (á ȗ) komu ~ znancu v pozdrav
SSKJ²
odmajáti -májem tudi odmájati -em tudi -am dov., odmájaj odmájajte tudi odmajájte; odmajál tudi odmájal (á á; á; ā)
z gibom glave na levo in desno izraziti nesoglasje, zanikanje; odkimati: na njeno vprašanje je le odmajal / ni res, je odmajala / jezno je odmajal z glavo
● ekspr. kadar so ga prosili za pomoč, ni odmajal odklonil; z udarci odmajati klin omajati; osupla je odmajala z glavo zmajala
    odmajáti se, tudi odmájati se ekspr.
    opotekajoče se, okorno oditi: trudno se je odmajal iz sobe; pijani so se odmajali proti domu
    // oditi: odmajal se je v šolo
    ●     knjiž. zvon se še ni odmajal, ko je spet moral gnati past prenehal majati, nihati
Pravopis
odmajáti -májem tudi odmájati -em tudi odmájati -am dov. odmajánje tudi odmájanje; drugo gl. majati (á á; á; á; á ȃ) redk. ~ na vprašanje odkimati; redk. odmajati kaj z/s čim ~ klin z udarci omajati
odmájati se -májem se tudi odmájati se -em se tudi odmájati se -am se (á á; á; á; á ȃ) poud. ~ ~ iz sobe |počasi oditi|
SSKJ²
odmajeváti -újem nedov. (á ȗ)
z gibi glave na levo in desno izražati nesoglasje, zanikanje: ni bilo tako, je odmajeval
● zdravnik je položil dlan na bolnikovo čelo in odmajeval z glavo zmajeval
Pravopis
odmajeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála; odmajevánje; (-àt) (á ȗ) ~ v znamenje zanikanja
SSKJ²
odmákati -am nedov. (ȃ)
navadno z vodo delati, da se kaj zmehča, odstopi: odmakati prisušeno jed / odmakati posodo umazanijo na njej / odmakati kože namakati
♦ geogr. reka odmaka vodo s tega območja odvaja
Pravopis
odmákati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odmákanje (ȃ) kaj ~ prisušeno jed
SSKJ²
odmaknítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od odmakniti: odmaknitev roke / odmaknitev od tradicije / odmaknitev družbi
Število zadetkov: 190286