Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
odmetálec -lca m (ȃ)
naprava za odmetavanje, zlasti snega: strojnik je s snežnim odmetalcem skidal zbiti sneg plazu
SSKJ²
odmetálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za odmetavanje: odmetalna priprava
♦ agr. odmetalni izkopalnik izkopalnik z napravo, ki odmetava krompirjeve gomolje
Pravopis
odmetálen -lna -o (ȃ)
odmetálni -a -o (ȃ) ~ izkopalnik
SSKJ²
odmetálo -a s (á)
žel. železna priprava, pritrjena na sprednji del lokomotive, za odstranjevanje ovir s tira:
Pravopis
odmetálo -a s (á) žel. |priprava za odstranjevanje ovir s tira|
SSKJ²
odmétati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
zastar. odmetavati: odmetati nakopano zemljo / odmetati stare, neuporabne reči
● zastar. zaradi njegovega življenja ga odmeta odklanja, zavrača
SSKJ²
odmetáti2 -méčem dov., odmêči odmečíte; odmêtal (á ẹ́)
1. z metanjem spraviti z določenega mesta: odmetati seno, zemljo; odmetati sneg izpred hiše
2. z metanjem narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odmetali so orodje in utrujeni sedli / letala so odmetala bombe spustila; ekspr. odmetala je s sebe vso obleko popolnoma se je slekla
3. izločiti kot neuporabno: odmetal je stare obleke; odmetati oškrbljeno posodo
    odmetáti se igr.
    dati, položiti na stran karto, ki ne daje možnosti vzetka: dobro se je odmetal
Pravopis
odmetáti -méčem dov. odmetánje; drugo gl. metati (á ẹ́) kaj ~ sneg
odmetáti se -méčem se (á ẹ́) ~ ~ pri kartanju
SSKJ²
odmetávanje -a s (ȃ)
glagolnik od odmetavati: malomarno odmetavanje odpadkov / odmetavanje bomb na nasprotnikovo ozemlje
SSKJ²
odmetávati -am nedov. (ȃ)
1. z metanjem spravljati z določenega mesta: odmetavati slamo, sneg, zemljo; odmetavati z lopato
2. z metanjem delati, da kaj preneha biti pri osebku: vojaki so odmetavali orožje in se predajali / zavezniška letala so odmetavala borcem hrano in orožje spuščala
3. izločati kot neuporabno: krovci odmetavajo razbito opeko; odmetavati časopisni papir; kar je vredno, si pridržuje, drugo odmetava
4. postajati revnejši za kako stvar; izgubljati: vrbe žalujke že odmetavajo liste
● zastar. odmetavati resnico odklanjati, zavračati
Pravopis
odmetávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; odmetávanje (ȃ) kaj ~ sneg; odmetavati kaj komu z letali ~ hrano ponesrečenim
SSKJ²
odméti odmém dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar., navadno kot deležnik na -l odjekniti: strel je odmel; kriki so odmeli po vsej hiši / koraki so že zdavnaj odmeli utihnili
SSKJ²
odmèv -éva m (ȅ ẹ́)
1. ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov: odmev se oddaljuje, zamira; slišati odmev; glasen odmev; odmev korakov, strelov, zvonov; mrtev, je ribič ponovil kot odmev / knjiž. odmev se še lovi med drevjem; samo odmev odgovarja njegovemu klicu; pren., knjiž. pesem mu je bila odmev iz dragih krajev
♦ fiz. podaljšanje zvoka zaradi odboja zvočnih valov
// glagolnik od odmevati: odmev od sten
2. razpravljanje v javnosti, ki ga povzroči kak dogodek: predsednikov govor je imel močen odmev; roman je vzbudil velik odmev; prvi odmev na spremembo je bil ugoden / publ.: resolucija je naletela na širok odmev; članek je našel precej odmeva med bralci o njem so govorili, razpravljali / knjiž. nekrolog v časopisu je bil edini odmev pisateljeve smrti
3. publ. uspeh, učinek: sprejeti sklep je bil hitro pozabljen in ni imel odmeva; razpis je ostal brez odmeva
● ekspr. nad taboriščem je plaval odmev revolucionarne pesmi se je slišala revolucionarna pesem; publ. pisateljevo zanimanje za glasbo je dobilo odmev v njegovih romanih je vidno, se kaže; publ. pretep je imel odmev na sodišču obravnavalo ga je sodišče; knjiž. v Prešernovem slogu je precej odmevov antične mitologije sledov, vplivov; knjiž. odmev na ta kulturni dogodek se je ohranil v kroniki spomin
Pravopis
odmèv -éva m (ȅ ẹ́) slišati ~; ~i korakov; Roman je imel velik ~; publ. Sprejeti sklep je ostal brez ~a brez uspeha, učinka; pojm. ~ od sten
SSKJ²
odmévati -am nedov. (ẹ́)
1. ponavljati se, širiti se kot odmev: streli odmevajo; klici odmevajo od gor; brezoseb.: ali slišiš, kako odmeva; zavpil je, da je odmevalo od skal; pren., knjiž. materin jok ji je še vedno odmeval v srcu
// nav. ekspr. glasno slišati se sploh: v daljavi odmeva grmenje topov; povsod odmeva vesela pesem; prisrčen smeh odmeva med stenami / koraki odmevajo po tlaku
// v zvezi z od biti poln (odmevajočih) glasov, hrupa: dolina odmeva od vriskov; prazna hiša je odmevala od njegovih korakov; ekspr. dvorana kar odmeva od ploskanja
2. navadno s prislovnim določilom ob svojem nastanku biti predmet razpravljanja v javnosti: avtorjeva razprava je glasno odmevala tudi v tujini; nesreča je močno odmevala po vsem svetu; pozitivno, ugodno odmevati / publ. ukrep ni ugodno odmeval
// knjiž. biti viden, kazati se: posledice te katastrofe bodo še dolgo odmevale; taka stališča še vedno odmevajo v slovenski literaturi / v sinovem glasu je odmevalo razočaranje / iz njenih besed je odmeval obup / najnovejše skladbe so dokaz, da je glasbeni bienale močno odmeval med našimi skladatelji zelo vplival nanje
● zastar. rezko je odmeval na njegova vprašanja odgovarjal
    odmévati se star.
    odmevati: koraki se glasno odmevajo po tlaku
    odmevajóč -a -e:
    odmevajoči glasovi, klici, koraki; pesem, odmevajoča od skal
Pravopis
odmévati -am nedov. -ajóč, -áje; odmévanje (ẹ́) Klici ~ajo po dolini; neobč. V njegovem glasu ~a razočaranje se kaže, je vidno; odmevati od česa Dolina ~a ~ vriskov; brezos. Zavpil je, da je odmevalo od sten
odmévati se -am se (ẹ́) star. odmevati: Koraki se glasno ~ajo
SSKJ²
odméven1 -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. ki (močno) odmeva: odmevni klici / odmeven hodnik, prostor; pren., knjiž. ta film dojame le človek z odmevno duševnostjo
2. publ. ki je ob svojem nastanku predmet govorjenja, razpravljanja: odmevni politični dogodki; odmevni znanstveni izsledki / četrtkova televizijska oddaja je zelo odmevna cenjena, priznana
SSKJ²
odméven2 -vna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na odmev: odmevna daljava, razdalja / odmevni čas trajanje zvoka v (delno) zaprtem prostoru, ko zvočni vir preneha oddajati zvočne valove; odmevna soba soba, prirejena za dolg odmevni čas
Pravopis
odméven1 -vna -o (ẹ̑) Ta šum je ~
odmévni -a -o (ẹ̑) ~a razdalja
Pravopis
odméven2 -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ prostor; publ. zelo ~a televizijska oddaja cenjena, priznana
odmévnost -i ž, pojm. (ẹ́)
Število zadetkov: 190286