Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
citrónovec -vca m (ọ̑)
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: cvetoči citronovci in oranževci
 
bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata
SSKJ²
citronovína -e ž (í)
les citronovca: mizica iz citronovine
SSKJ²
citrónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronski nasad / citronski sok
 
kem. citronska kislina citronova kislina
    citrónsko prisl.:
    citronsko rumena obleka
SSKJ²
cítrus -a m (ȋ)
južno sadje kiselkastega okusa; agrumi: citrusi vsebujejo veliko vitamina C
// bot. južno drevo ali grm z usnjatimi listi in sočnimi sadovi, Citrus:
SSKJ²
city -ja [sítim (ȋ)
trgovska in bančna četrt v središču velikega mesta: odpeljati se v city / oblikovanje ljubljanskega cityja
SSKJ²
cividínec -nca m (ȋ)
kislo vino iz okolice Čedada, navadno belo:
SSKJ²
civíl -a m (ȋ)
1. v zvezi z v obleka, ki ni uniforma: preobleči se v civil; v spremstvu vojaka pride starejši človek v civilu
// civilno, nevojaško življenje: rekrut je bil v civilu kuhar; kaj si v civilu? pog. iti v civil zapustiti vojaško, policijsko službo
2. pog. kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške; civilist: srečaval sem skoraj same civile
SSKJ²
civílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; civilno služenje vojaškega roka služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko / civilni pogum pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti; civilna družba združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti; civilna iniciativa organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna neposlušnost državljanska neposlušnost; civilna pobuda civilna iniciativa
2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka
3. pravn. nanašajoč se na osebnopravna ali premoženjskopravna razmerja: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče
♦ 
pravn. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno
    civílno prisl.:
    poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
SSKJ²
civilíst -a m (ȋ)
kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške: med vojaštvom sem opazil civiliste / predsednik države je postal civilist
♦ 
pravn. strokovnjak za civilno pravo
SSKJ²
civilístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na civiliste: njegovo vedenje je precej civilistično
SSKJ²
civilístovski -a -o prid. (ȋ)
nav. slabš. nanašajoč se na civiliste: kdaj se boste znebili svojih civilistovskih navad
SSKJ²
civilizácija -e ž (á)
skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije
// posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja
♦ 
zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe
SSKJ²
civilizacíjski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na civilizacijo: nagel civilizacijski proces; civilizacijske oblike življenja; biti na nizki civilizacijski stopnji / zobna gniloba je civilizacijska bolezen; civilizacijske dobrine
    civilizacíjsko prisl.:
    razvijati se civilizacijsko in tehnično
SSKJ²
civilizátor -ja m (ȃ)
nav. iron. kdor širi, prinaša civilizacijo: beli civilizatorji
SSKJ²
civilizatóren -rna -o prid. (ọ̑)
ki pospešuje civilizacijo; civilizatoričen: kulturno in civilizatorno prizadevanje
SSKJ²
civilizatóričen -čna -o prid. (ọ́)
ki pospešuje civilizacijo: civilizatorične težnje; civilizatorično poslanstvo znanosti
// civilizacijski: civilizatorične dobrine
SSKJ²
civilizíranec -nca m (ȋ)
kdor uporablja dosežke civilizacije: divjak in civiliziranec se morata boriti za obstanek; pomehkužen civiliziranec
SSKJ²
civilizíranost -i ž (ȋ)
lastnost civiliziranega človeka: človekova civiliziranost in kultiviranost
SSKJ²
civilizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo
    civilizírati se 
    uporabljati dosežke civilizacije: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala
    civilizíran -a -o:
    civiliziran človek; ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet; to je zelo kultivirana in civilizirana dežela / biti vajen udobnega in civiliziranega življenja / šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku
SSKJ²
civílnik -a m (ȋ)
1. kdor je na civilnem služenju vojaškega roka: nekdanji naborniki so lahko služili kot civilniki
2. kdor zagovarja načela civilne družbe: ukiniti smrtno kazen na pritisk civilnikov
Število zadetkov: 106130