Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
žganjárnica -e ž (ȃ)
star. točilnica žganja; žganjarna: pijanci so posedali v žganjarnici
SSKJ²
žgánjarski1 -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na žganjarje, pivce: žganjarska družba
● šalj. žganjarski bratec kdor rad pije žganje
SSKJ²
žgánjarski2 in žganjárski -a -o prid. (ȃ; á)
nanašajoč se na žganjarje ali žganjarstvo: žganjarska opravila / žganjarski kotel valjasto oblikovan kotel s kapo in hladilnimi cevmi za kuhanje žganja
SSKJ²
žgánjarstvo in žganjárstvo -a s (ȃ; ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem zlasti sadja v žganje: žganjarstvo in vinarstvo
SSKJ²
žgánjce -a tudi žganjcè -à s (á; ȅ ȁ)
ekspr. manjšalnica od žganje: vince in žganjce
SSKJ²
žganjčè -à s (ȅ ȁ)
nar. žganjce: srkniti požirek žganjča
SSKJ²
žgánje1 -a s (á)
glagolnik od žgati, segrevati: žganje lesa / žganje oglja / žganje apna / žganje opeke / mučiti koga z žganjem podplatov
SSKJ²
žgánje2 -a tudi žganjè -à s (á; ȅ ȁ)
žgana alkoholna pijača zlasti iz sadja: kuhati, piti žganje; predelovati sadje v žganje; kozarček, steklenica žganja / naročiti dvojno žganje dvojno navadno mero, čašico žganja / na jedilnem listu je bilo tudi več žganj / češnjevo, figovo, hruškovo žganje; žganje iz žita
● ekspr. utopiti se v žganju postati hud pijanec
SSKJ²
žganjekúha -e ž (ū)
kuhanje žganja: kotel za žganjekuho
SSKJ²
žganjepítje -a s (í)
zastar. pitje žganja: odpovedati se žganjepitju
SSKJ²
žganjepívec -vca m (ȋ)
ekspr. kdor (rad) pije žganje: žganjepivci in kvartopirci
SSKJ²
žganjetòč tudi žganjetóč -óča m (ȍ ọ́; ọ̑)
knjiž. točilnica žganja; žganjarna: zapreti žganjetoč
SSKJ²
žganjíca in žganíca -e ž (í)
nar. žganje2: kuhati, piti žganjico; požirek žganjice; duh po žganjici
SSKJ²
žgáti žgèm nedov., žgál (á ȅ)
1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti
// imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo
2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les; žgati kavo pražiti / sonce je žgalo platneno streho močno segrevalo
♦ metal. žgati rudo segrevati jo, da se odstrani iz spojin kemično vezana voda, razpadejo karbonati
// s tem pridobivati: v teh gozdovih so žgali oglje / žgati kope / žgati apno
3. z močnim segrevanjem delati odpornejše, trdnejše: žgati konice kolov; žgati opeko, posodo iz gline
4. povzročati bolečino z zelo vročimi, žarečimi predmeti: žgali so ga z iglami, cigaretnimi ogorki / med zasliševanjem so ji žgali podplate
5. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih, žarečih predmetov: to mazilo žge; žganje žge v grlu / svetloba je žgala v oči / rana jo je začela žgati / ekspr. žeja jih žge
// ekspr. povzročati hude duševne bolečine: krivica, ljubosumje žge; njegov pogled mi je žgal dušo; žaljive besede so ga žgale v srcu; brezoseb. v prsih me žge; ta sramota ga je žgala kot žerjavica / žge ga želja, da bi videl čim več sveta; pohlep jo je žgal
6. nepreh. zelo pripekati: sonce žge že ves teden / ekspr. že dalj časa žge huda vročina je zelo vroče
7. sežigati: žgati drva, bukove trske; žgati stara pisma
8. star. imeti prižgano: pri njih cele noči žgejo luč; sedela sta na peči in žgala svečo
● star. žgati tobak kaditi; star. žgati žganje kuhati; pog. žgati po sovražniku streljati
    žgáti se 
    1. zaradi prevelike vročine se uničevati: potica se žge / na vroči peči se obleka žge
    2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: poleti se je rad žgal
    žgóč -a -e
    1. deležnik od žgati: žgoč pogled; žgoč udarec; žgoča bolečina; žgoča žeja; žgoča želja; žgoče sonce
    2. publ. nujen, pereč: obravnavati žgoče probleme; reševanje žgočih vprašanj
    3. ekspr. oster, nepopustljiv: žgoča družbena kritika; to je predmet žgočih razprav; prisl.: žgoče gledati; žgoče sijati
    žgán -a -o:
    žgana glina; žgana opeka
    ●     žgano apno negašeno apno; zastar. žgano vino žganje
    ♦     arheol. žgani grob grob s sežganimi ostanki mrliča; gastr. žgani sladkor rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju; um. žgana siena rdečkasto rjav pigment; sam.: stopimo na kozarček žganega žgane pijače, žganja; rad bi spil nekaj žganega
SSKJ²
žgečkánje -a s (ȃ)
glagolnik od žgečkati: prijetno žgečkanje
SSKJ²
žgečkáti -ám nedov. (á ȃ)
1. z rahlim premikanjem prstov po kakem delu telesa povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom: žgečkati otroka; žgečkati po podplatih, pod nosom / žgečkati s slamico / brezoseb. mene ne žgečka
// z rahlim dotikanjem povzročati tak občutek: njeni lasje so ga žgečkali po vratu; prijetno žgečkati / volna jo žgečka
2. ekspr. delovati na organizem tako, da nastane reakcija; dražiti2: raznovrstna jedila so mu žgečkala nos / brezoseb. v grlu ga žgečka
    žgečkajóč -a -e:
    žgečkajoča trava
SSKJ²
žgečkljív -a -o prid. (ī í)
1. občutljiv za žgečkanje: žgečkljiv človek; biti zelo žgečkljiv / žgečkljive noge
2. dražljiv: žgečkljiv dim / ekspr. žgečkljiva pesmica pesmica erotične vsebine
    žgečkljívo prisl.:
    žgečkljivo prijemati
SSKJ²
žgolênje -a s (é)
glagolnik od žgoleti: slavčevo žgolenje / žgolenje ljudi
SSKJ²
žgoléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: ptiči so žgoleli na vejah / slavec, škrjanec, taščica žgoli
● ekspr. kar naprej žgoli neke popevke s prijetnim, visokim glasom poje, prepeva
2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: bila je vesela in je neprestano žgolela / ves dan je žgolel v italijanščini govoril
    žgolèč -éča -e:
    žgoleč ptič; žgoleč smeh
SSKJ²
žíca -e ž (í)
dolg, tanek kovinski izdelek, navadno okroglega prereza: žica se pretrga, stali; napeti, preščipniti žico; povezati, preplesti z žico; bakrena, jeklena žica; drobna, tanka žica; izolirana, pocinkana žica; debelina, prerez žice; svitek žice; ogrodje, mreža iz žice / bodeča žica; brzojavne, telefonske žice; parketna žica za čiščenje, drgnjenje parketa
● ekspr. glas onkraj žice je utihnil sogovornik pri telefonskem pogovoru
♦ elektr. dovodna žica ki dovaja električno energijo; pramenasta žica iz zelo tankih sukanih žic; fiz., teh. uporovna žica z veliko ohmsko upornostjo za izdelovanje uporov; metal. valjana, vlečena žica; teh. varilna žica dodajni material pri varjenju v obliki žice
Število zadetkov: 98304