- 1. ekspresivno izraziti čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi
- 2. ekspresivno izraziti nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem
- 3. ekspresivno priti iz rodil
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
zavékati -am dov., tudi zavekájte; tudi zavekála dov. (ẹ́)
nar. (glasno) zajokati: v sobi zaveka otrok; ženska je obupano zavekala / ptič je zavekal
nar. (glasno) zajokati: v sobi zaveka otrok; ženska je obupano zavekala / ptič je zavekal
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
SSKJ²
zavériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. star. priseči, zakleti se: zaveril se je, da ne bo več kadil / zaveril bi se, da je tako prav
2. zastar., v zvezi z v zaverovati se: tako se je zaveril v delo, da vprašanja še slišal ni
// zaljubiti se: zaveriti se v mlado sosedo
1. star. priseči, zakleti se: zaveril se je, da ne bo več kadil / zaveril bi se, da je tako prav
2. zastar., v zvezi z v zaverovati se: tako se je zaveril v delo, da vprašanja še slišal ni
// zaljubiti se: zaveriti se v mlado sosedo
SSKJ²
zaverovánost in zavérovanost -i ž (á; ẹ́)
stanje zaverovanega človeka: iz zaverovanosti ga je prebudil očetov glas; zaverovanost gledalcev, občinstva; zaverovanost v delo, preteklost / zaverovanost v samega sebe
stanje zaverovanega človeka: iz zaverovanosti ga je prebudil očetov glas; zaverovanost gledalcev, občinstva; zaverovanost v delo, preteklost / zaverovanost v samega sebe
SSKJ²
zaverováti -újem in zavérovati -ujem dov.(á ȗ; ẹ́)
knjiž. začeti verovati: kakor hitro je v kaj zaveroval, je že tudi podvomil / kljub vsem dvomom zopet zaveruje vanj
knjiž. začeti verovati: kakor hitro je v kaj zaveroval, je že tudi podvomil / kljub vsem dvomom zopet zaveruje vanj
- zaverováti se, in zavérovati se v zvezi z v
1. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zaveroval se je v branje, delo / zaveroval se je v časopis; deček se je zaveroval v čudnega moža
2. star. zaljubiti se: zaveroval se je v prelepo dekle / zaverovati se v čebelarstvo, gledališče
- zaverován in zavérovan -a -o:
v preteklost zaverovani ljudje; vsa je zaverovana v sina
● zelo je zaverovan vase zelo občuduje samega sebe; prisl.: zaverovano poslušati
SSKJ²
zavésa -e ž (ẹ̑)
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda: na oknih visijo zavese; nagubati, odgrniti zaveso; pregraditi prostor z zaveso; bombažna, mrežasta zavesa; gosta, prosojna, težka zavesa; zavesa iz žameta; blago za zavese / dekorativne zavese; okenska zavesa; nekdaj posteljna zavesa ali zavesa pri postelji
// kos tkanine, ki ločuje oder od prostora za gledalce: zavesa se dvigne, pade; spustiti zavese / občinstvo kliče igralce pred zaveso / požarna, železna zavesa / glavna (odrska) zavesa / zavesa na koncu dramskega dela, dejanja izraža, da se zavesa spusti
2. ekspr., navadno s prilastkom kar ovira, preprečuje pogled, dostop: zavesa dežja, dima / sonce je zdrsnilo za zaveso smrek / zavesa toplega zraka pri vhodu v trgovino / obdati se z zaveso skrivnosti
● zastar. železna zavesa na oknu, vratih prodajalne rolo; ekspr. odgrniti s česa zaveso molka javno spregovoriti o čem; publ. politične spremembe za železno zaveso od 1945 do 1990 v Sovjetski zvezi in njej podrejenih evropskih socialističnih državah
♦ geogr. zavesa navadno nagubana ploščata kapniška tvorba; gled. zavesa zavesi podoben element scenske opreme; voj. dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda: na oknih visijo zavese; nagubati, odgrniti zaveso; pregraditi prostor z zaveso; bombažna, mrežasta zavesa; gosta, prosojna, težka zavesa; zavesa iz žameta; blago za zavese / dekorativne zavese; okenska zavesa; nekdaj posteljna zavesa ali zavesa pri postelji
// kos tkanine, ki ločuje oder od prostora za gledalce: zavesa se dvigne, pade; spustiti zavese / občinstvo kliče igralce pred zaveso / požarna, železna zavesa / glavna (odrska) zavesa / zavesa na koncu dramskega dela, dejanja izraža, da se zavesa spusti
2. ekspr., navadno s prilastkom kar ovira, preprečuje pogled, dostop: zavesa dežja, dima / sonce je zdrsnilo za zaveso smrek / zavesa toplega zraka pri vhodu v trgovino / obdati se z zaveso skrivnosti
● zastar. železna zavesa na oknu, vratih prodajalne rolo; ekspr. odgrniti s česa zaveso molka javno spregovoriti o čem; publ. politične spremembe za železno zaveso od 1945 do 1990 v Sovjetski zvezi in njej podrejenih evropskih socialističnih državah
♦ geogr. zavesa navadno nagubana ploščata kapniška tvorba; gled. zavesa zavesi podoben element scenske opreme; voj. dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje
SSKJ²
zaveselíti se -ím se dov., zavesélil se (ī í)
knjiž. razveseliti se: zaveseliti se lepega razgleda / si le prišel, se je zaveselil prijatelj
knjiž. razveseliti se: zaveseliti se lepega razgleda / si le prišel, se je zaveselil prijatelj
SSKJ²
zaveseljáčiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. z veseljačenjem zapraviti: dediščino je zaveseljačil in zakartal
ekspr. z veseljačenjem zapraviti: dediščino je zaveseljačil in zakartal
SSKJ²
zavésen1 -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zaveso: zavesni obroček; zavesno blago
♦ fot. zavesni zaklop zaklop z navadno kovinskima zavesicama
nanašajoč se na zaveso: zavesni obroček; zavesno blago
♦ fot. zavesni zaklop zaklop z navadno kovinskima zavesicama
SSKJ²
zavésen2 -sna -o prid. (ẹ̑)
navt., z zvezi zavesna ladja ladja, ki je z zadnjim delom preveč ugreznjena:
navt., z zvezi zavesna ladja ladja, ki je z zadnjim delom preveč ugreznjena:
SSKJ²
zavésica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od zavesa: na oknih visijo zavesice; bela, nagubana zavesica / (avtomobilska) zavesica gumijasta ali plastična plošča, pritrjena za avtomobilskim kolesom, ki preprečuje dviganje vode, peska s ceste
manjšalnica od zavesa: na oknih visijo zavesice; bela, nagubana zavesica / (avtomobilska) zavesica gumijasta ali plastična plošča, pritrjena za avtomobilskim kolesom, ki preprečuje dviganje vode, peska s ceste
SSKJ²
zavésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž.
1. zagrniti z zaveso: zavesiti okno, vhod / zavesiti z odejo
// zagrniti, zakriti s čim visečim sploh: zavesiti si obraz s pajčolanom
2. viseč zakriti: brki so mu zavesili zgornjo ustnico / ekspr. megla je zavesila polja
● knjiž., ekspr. nebo se je zavesilo z nizkimi oblaki se je zakrilo, prekrilo
1. zagrniti z zaveso: zavesiti okno, vhod / zavesiti z odejo
// zagrniti, zakriti s čim visečim sploh: zavesiti si obraz s pajčolanom
2. viseč zakriti: brki so mu zavesili zgornjo ustnico / ekspr. megla je zavesila polja
● knjiž., ekspr. nebo se je zavesilo z nizkimi oblaki se je zakrilo, prekrilo
- zavéšen -a -o:
ženske, zavešene čez obraz; zavešena okna
SSKJ²
zavesláj -a m (ȃ)
1. odriv vode z veslom: delati globoke, hitre zaveslaje; krmar določa število zaveslajev / ekspr. plavalec vdihava na vsak tretji zaveslaj rok
2. ekspr., v prislovni rabi izraža razdaljo med dvema takima odrivoma: podvodna čer je samo nekaj zaveslajev od svetilnika / naš veslač je za zaveslaj ob kolajno
1. odriv vode z veslom: delati globoke, hitre zaveslaje; krmar določa število zaveslajev / ekspr. plavalec vdihava na vsak tretji zaveslaj rok
2. ekspr., v prislovni rabi izraža razdaljo med dvema takima odrivoma: podvodna čer je samo nekaj zaveslajev od svetilnika / naš veslač je za zaveslaj ob kolajno
SSKJ²
zavesláti -ám dov. (á ȃ)
1. začeti veslati: sedel je v čoln in zaveslal
// veslajoč se premakniti: zaveslati iz sredine toka, proti bregu
// veslajoč priti: zaveslati v cilj, pristanišče
// z veslom pognati plovilo: otrok je lahko le nekajkrat zaveslal / malo smo zaveslali po zalivu
2. ekspr. krileč z rokami, držeč jih od sebe, iti, stopiti: pijanec je zaveslal proti stolu
3. ekspr. narediti dolg, nesunkovit gib: zaveslati z roko po zraku
● ekspr. v pogovoru zaveslati nazaj na prvo temo se usmeriti, vrniti; ekspr. podjetje je zaveslalo v gospodarske težave je zašlo, prišlo
1. začeti veslati: sedel je v čoln in zaveslal
// veslajoč se premakniti: zaveslati iz sredine toka, proti bregu
// veslajoč priti: zaveslati v cilj, pristanišče
// z veslom pognati plovilo: otrok je lahko le nekajkrat zaveslal / malo smo zaveslali po zalivu
2. ekspr. krileč z rokami, držeč jih od sebe, iti, stopiti: pijanec je zaveslal proti stolu
3. ekspr. narediti dolg, nesunkovit gib: zaveslati z roko po zraku
● ekspr. v pogovoru zaveslati nazaj na prvo temo se usmeriti, vrniti; ekspr. podjetje je zaveslalo v gospodarske težave je zašlo, prišlo
SSKJ²
SSKJ²
zavést -i ž (ẹ̑)
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj: bolniku se je po polurni nezavesti zavest vrnila; izgubiti zavest; biti brez zavesti / spravljati koga k zavesti; trenutki jasne zavesti med vročičnimi blodnjami; umreti pri polni zavesti
2. celota duševnih stanj in procesov, ki se jih kdo zaveda: po uživanju mamil se mu je zavest spremenila; dno, obrobje zavesti; motnje v zavesti; zavest in podzavest / vtisniti si kaj v zavest / individualna zavest
3. navadno s prilastkom celota idej, spoznanj o čem, kot jo ima kak osebek sploh: družbena, kolektivna zavest; vpliv antike na evropsko zavest; zavest dobe, družbe / ekološka, politična zavest
4. s prilastkom kar je rezultat ravnanja česa: zavest krivde, odgovornosti je rastla v njem; odhajati z zavestjo zmage; naša zavest o resnosti položaja je oslabela / imam prijetno zavest, da sem izpolnil svojo dolžnost
// zavedanje, da je kaj treba upoštevati pri svojem mišljenju, ravnanju: oblikovati otrokovo delovno zavest; privzgajati zavest tovarištva
// zavedanje o svoji pripadnosti čemu: imeti delavsko, razredno, stanovsko zavest; buditi domovinsko, narodno zavest
● resnica mu je prišla do zavesti zavedel se je resnice; ekspr. priklicati komu v zavest neljubi dogodek opozoriti, spomniti ga nanj; to imam vseskozi v zavesti tega se vseskozi zavedam
♦ filoz. zavest kar je in se zaveda sebe in sveta; družbena zavest v marksistični filozofiji celota idej, teorij družbe o umetnosti, znanosti, religiji, ki odraža stanje materialnega življenja; refleksivna zavest usmerjena na samo sebe; intencionalnost zavesti; razvoj zavesti po Heglu spreminjanje zavesti k popolnejšemu védenju; lit. tok zavesti pripovedna tehnika, ki podaja navidezno neurejeno sledenje misli, čustev, asociacij literarne osebe; psih. stanje zavesti oblika zavestnega doživljanja v budnosti, sanjah, ekstazi, meditaciji, po uživanju drog
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj: bolniku se je po polurni nezavesti zavest vrnila; izgubiti zavest; biti brez zavesti / spravljati koga k zavesti; trenutki jasne zavesti med vročičnimi blodnjami; umreti pri polni zavesti
2. celota duševnih stanj in procesov, ki se jih kdo zaveda: po uživanju mamil se mu je zavest spremenila; dno, obrobje zavesti; motnje v zavesti; zavest in podzavest / vtisniti si kaj v zavest / individualna zavest
3. navadno s prilastkom celota idej, spoznanj o čem, kot jo ima kak osebek sploh: družbena, kolektivna zavest; vpliv antike na evropsko zavest; zavest dobe, družbe / ekološka, politična zavest
4. s prilastkom kar je rezultat ravnanja česa: zavest krivde, odgovornosti je rastla v njem; odhajati z zavestjo zmage; naša zavest o resnosti položaja je oslabela / imam prijetno zavest, da sem izpolnil svojo dolžnost
// zavedanje, da je kaj treba upoštevati pri svojem mišljenju, ravnanju: oblikovati otrokovo delovno zavest; privzgajati zavest tovarištva
// zavedanje o svoji pripadnosti čemu: imeti delavsko, razredno, stanovsko zavest; buditi domovinsko, narodno zavest
● resnica mu je prišla do zavesti zavedel se je resnice; ekspr. priklicati komu v zavest neljubi dogodek opozoriti, spomniti ga nanj; to imam vseskozi v zavesti tega se vseskozi zavedam
♦ filoz. zavest kar je in se zaveda sebe in sveta; družbena zavest v marksistični filozofiji celota idej, teorij družbe o umetnosti, znanosti, religiji, ki odraža stanje materialnega življenja; refleksivna zavest usmerjena na samo sebe; intencionalnost zavesti; razvoj zavesti po Heglu spreminjanje zavesti k popolnejšemu védenju; lit. tok zavesti pripovedna tehnika, ki podaja navidezno neurejeno sledenje misli, čustev, asociacij literarne osebe; psih. stanje zavesti oblika zavestnega doživljanja v budnosti, sanjah, ekstazi, meditaciji, po uživanju drog
SSKJ²
zavésten -tna -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na zavest: občutki, misli in drugi zavestni pojavi / zavestni del duševnosti / človek je zavestno bitje
// zastar. ki je pri zavesti, ki se zaveda: zavesten ranjenec; bolnik ni več zavesten
2. ki poteka, se naredi s sodelovanjem zavesti, volje: zavesten gib; zavestna kršitev, odločitev; zavestno dejanje, ravnanje; avtomatičen in zavesten / zavestno učenje
3. ki dela, ravna z jasno zavestjo, kaj hoče doseči: zavesten goljuf, saboter; zavesten graditelj miru
// ki ima jasno zavest, kaj je in hoče to biti: zavesten ateist, Slovenec; zavesten pristaš kakega nazora
1. nanašajoč se na zavest: občutki, misli in drugi zavestni pojavi / zavestni del duševnosti / človek je zavestno bitje
// zastar. ki je pri zavesti, ki se zaveda: zavesten ranjenec; bolnik ni več zavesten
2. ki poteka, se naredi s sodelovanjem zavesti, volje: zavesten gib; zavestna kršitev, odločitev; zavestno dejanje, ravnanje; avtomatičen in zavesten / zavestno učenje
3. ki dela, ravna z jasno zavestjo, kaj hoče doseči: zavesten goljuf, saboter; zavesten graditelj miru
// ki ima jasno zavest, kaj je in hoče to biti: zavesten ateist, Slovenec; zavesten pristaš kakega nazora
- zavéstno prisl.:
zavestno sodelovati, se upirati
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4880
- 4881
- 4882
- 4883
- 4884
- 4885
- 4886
- ...
- 5056
- Naslednja »
Število zadetkov: 101101
Dostopnost