Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zavídnež -a m (ȋ)
ekspr. zavisten človek: naš uspeh marsikaterega zavidneža moti
SSKJ²
zavídnik -a m (ȋ)
knjiž. zavisten človek: postal je velik zavidnik
● zastar. ima mnogo zavidnikov sovražnikov
SSKJ²
zavídnost -i ž (í)
knjiž. zavistnost, zavist: zavidnost sodelavcev; ekspr. zelena zavidnost / čutiti zavidnost do koga
SSKJ²
zavíh -a m (ȋ)
sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču: poravnati, skrtačiti zavihe; na zavihu ima pripeto značko; ozki, široki zavihi
// zavihani, navadno robni del česa sploh: hlačni, rokavni zavih; odvihati zavihe na rokavih / škornji na zavih / zavih na papirju
♦ zal. notranji, ob obeh robovih navznoter zavihan, upognjen del ovitka, navadno z besedilom o avtorju, delu
// prostor med zavihanim delom in osnovo: dati listek v zavih na rokavu
SSKJ²
zaviháriti -im dov. (á ȃ)
1. z veliko silo, intenzivnostjo zapihati: veter je zaviharil nad polji; pren., ekspr. v duši ji je zaviharila nevihta
2. ekspr. hitro in hrupno iti, stopiti: zaviharil je po dvorišču
● ekspr. kričanje množice je zaviharilo po trgu se je viharno razleglo, je zadonelo
SSKJ²
zavíhati -am dov. (í)
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol: zavihati papir; zavihati si brke / prezirljivo zavihati ustnice / zaradi mraza si zavihati ovratnik suknjiča usmeriti, obrniti ga navzgor
// dati, položiti del ob robu na del pred njim: zavihati rjuho široko čez odejo; zavihati rokave do komolcev / zavihati (si) hlače
    zavíhati se 
    dobiti del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerjen iz prvotnega položaja nazaj: krilo se ji je zavihalo; listi zvezka so se zavihali navznoter; vogal preproge se je zavihal / psu se je rep zavihal navzgor; ustnice so se ji porogljivo zavihale
    ●     ekspr. nos (se mu) je zavihal z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet; ekspr. zavihati si rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati
    zavíhan -a -o:
    zavihani brki; zavihani rokavi
SSKJ²
zavíhek -hka m (ȋ)
1. sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču: poravnati zavihke; koničasti, ozki zavihki; gumbnica v zavihku plašča; suknjič brez zavihkov
// zavihani, navadno robni del česa sploh: hlačni, rokavni zavihki; krzneni zavihek kape; zavihki na rokavih / zavihki pri škornjih / zavihek papirja, pločevine
2. del programskega okna, ki omogoča prikaz katere od sočasno odprtih datotek, spletnih strani, skupine nastavitev v istem oknu: izbrati ustrezen zavihek; odpreti nov zavihek; klikniti na zavihek
SSKJ²
zavíhniti -em dov. (í ȋ)
zavihati: zavihniti pramen las / zavihniti hlačnice; zavihniti si rokav srajce
SSKJ²
zavihováti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol: zavihovati liste / zaradi mraza so si zavihovali ovratnike usmerjali, obračali jih navzgor
// dajati, polagati del ob robu na del pred njim: zavihovati rokave
SSKJ²
zavihráti -ám dov. (á ȃ)
1. viseč se začeti neurejeno, vijugajoče gibati zaradi hitrega premikanja zraka: ob sunku vetra so zastave zavihrale / lasje ji zavihrajo v vetru
// vihrajoč se pojaviti: ob prihodu osvoboditeljev so na hišah zavihrale zastave
// preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega z veliko silo neurejeno, vijugajoče premakne: veter zavihra trakove, zastave / vihar je zavihral krošnje dreves
2. ekspr. hitro in hrupno iti, stopiti: jezno je vstal in zavihral po sobi / konj zavihra zdirja
3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nad mestom je zavihral vihar / groza mi je zavihrala v prsih
SSKJ²
zavihtéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. držeč v roki premakniti kaj v velikem loku: voznik zavihti bič; zavihteti kol, palico nad kom; zavihtel je vedro in izlil vodo; kramp si je s hitrim gibom zavihtel na ramo
2. ekspr. v velikem loku vreči: deček zavihti kamen v zrak / zavihteti napadalca proč od sebe
3. zamahniti pri delu s čim: zavihteti kladivo, motiko, sekiro
// ekspr. začeti opravljati s kakim orodjem zanj značilno delo: pridno so zavihteli krampe / nasprotnika sta zavihtela meče
    zavihtéti se 
    z odrivom spraviti se kam: zavihteti se na konja, v sedlo / zavihteti se čez ograjo
    zavihtèn -êna -o:
    žvižg zavihtenega biča
SSKJ²
zavihtíti -ím dov., zavíhtil (ī í)
star. zavihteti: zavihtiti šibo / zavihtiti se na konja
Celotno geslo eSSKJ
zavijáč zavijáča samostalnik moškega spola [zavijáč]
    iz agronomije, iz zoologije metulj, navadno nočni, z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, katerega ličinke se prehranjujejo zlasti s plodovi sadnih dreves; primerjaj lat. Tortricidae
STALNE ZVEZE: jabolčni zavijač
ETIMOLOGIJA: ↑zavijati
SSKJ²
zavijáč -a m (á) zool.
1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae: zavijači in pedici / jabolčni zavijač katerega gosenica povzroča črvivost jabolk, Laspeyresia pomonella
2. v zvezi trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae: ličinke trtnega zavijača
SSKJ²
zavijáča -e ž (á)
1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom: nositi belo zavijačo na glavi; zavezala si je zavijačo; zavijača in avba
2. zastar. vijuga, zavoj: njegove črke so polne zavijač
● zastar. ni razumel, kaj hoče reči s to čudno zavijačo nejasno, zapleteno izraženo mislijo
SSKJ²
zavijáčka -e ž (ā)
etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom: nositi zavijačko; vezenina zavijačke
SSKJ²
zavijálec -lca [zavijau̯ca tudi zavijalca] m (ȃ)
delavec, ki kaj zavija: zavijalec v trgovini
♦ zool. trsni zavijalec trtni zavijač
SSKJ²
zavijálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zavijanje: zavijalni papir / zavijalni stroj
♦ avt. zavijalni pas prometni pas pred križiščem, v križišču za zavijanje; gozd. borova esasta zavijalna rja glivična bolezen, pri kateri se poganjki zlasti rdečega bora zvijajo v obliki črke S
SSKJ²
zavijálka -e [zavijau̯ka tudi zavijalka] ž (ȃ)
delavka, ki kaj zavija: zaposliti zavijalko
♦ gozd. borova zavijalka borova esasta zavijalna rja
SSKJ²
zavijálnica -e ž (ȃ)
prostor za zavijanje česa: delati v zavijalnici; sortirnica in zavijalnica
Število zadetkov: 101101