Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
sódček -čka m (ọ́)
1. manjšalnica od sod: sodčki so se hitro praznili; sodček piva, vina; sodček za vodo; sodček z žganjem; biti okrogel kot sodček debel / izpili so ves sodček
 
ekspr. sodček ga ovira pri delu trebuh; ekspr. v nekaj letih je postala pravi sodček zelo debela
 
aer. letalska figura, pri kateri se letalo obrne za 360° okrog vzdolžne osi v vodoravnem letu
2. prostorninska mera za surovo nafto, približno 160 l: v tej arabski državi načrpajo dnevno milijon sodčkov nafte
SSKJ²
sódčkast -a -o prid. (ọ́)
podoben sodčku: sodčkasta posoda / ekspr. sodčkasta postava / sodčkasta oblika
 
teh. sodčkasti ležaj ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko sodčka
SSKJ²
sódec1 -dca m (ọ̑)
star. sodček: kupiti sodec piva, vina; sodec z rumom; zelje v sodcih; valiti se kot sodec
♦ 
zool. morski polž s sodčku podobno hišico, Tonna galea
SSKJ²
sódec2 -dca m (ọ̄)
zastar. sodnik: sodec ga je obsodil na teden dni zapora / mestni sodec / sodec o leposlovnih stvareh
SSKJ²
sòdédič -a m (ȍ-ẹ̑)
kdor je skupaj s kom dedič česa: izplačati sodedičem njihove deleže
SSKJ²
sòdejávnik -a m (ȍ-ȃ)
dejavnik v razmerju do drugega dejavnika, ki vpliva na isto stvar, povzroča isto dogajanje: šport je pomemben vzgojni sodejavnik šole in družine
SSKJ²
sodélavec stil. sòdélavec -vca m (ẹ́; ȍ-ẹ́)
1. oseba v razmerju do druge osebe, ki je zaposlena v isti delovni organizaciji: bila sta sodelavca v velikem podjetju
2. oseba v razmerju do druge osebe, kateri pomaga pri kaki dejavnosti, nalogi: dati navodila sodelavcem; odkriti s sodelavci ostanke stare naselbine; pri izdelavi načrta je imel številne sodelavce / odkrivati okupatorjeve sodelavce; sodelavci Osvobodilne fronte
3. delavec v razmerju do delovne organizacije, s katero je v določenem delovnem razmerju: iskati, pridobiti, zaposliti nove sodelavce; sodelavci radia, univerze / honorarni sodelavec; poslovni sodelavec; strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki opravlja strokovno-raziskovalna dela s svojega področja; višji strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; znanstveni sodelavec delavec z doktoratom, ki samostojno znanstveno raziskuje ali vodi raziskovalne skupine
// oseba v razmerju do dela, zlasti tiskanega, pri katerem je udeležena: sodelavci enciklopedije; v članku je predstavil sodelavce revije; sestanek uredniškega odbora s sodelavci / sodelavci filma
SSKJ²
sodélaven -vna -o prid. (ẹ́)
knjiž. ki sodeluje, je odziven: pacienti so pri zdravljenju zelo sodelavni
SSKJ²
sodélavka -e ž (ẹ́)
1. ženska v razmerju do druge osebe, ki je zaposlena v isti delovni organizaciji: posvetovanja med sodelavkami
2. ženska v razmerju do druge osebe, kateri pomaga pri kaki dejavnosti, nalogi: sodelavke pri raziskavi so prišle do številnih spoznanj
3. delavka v razmerju do delovne organizacije, s katero je v določenem delovnem razmerju: oddajo je pripravila sodelavka muzeja / honorarna, zunanja sodelavka
// ženska v razmerju do dela, zlasti tiskanega, pri katerem je udeležena: sodelavka otroške revije
SSKJ²
sòdéležnik -a m (ȍ-ẹ̑star.
1. kdor ima skupaj s kom delež pri kaki stvari: svoj delež je odstopil sodeležniku
2. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: sodeležnik podjetja
SSKJ²
sòdélo -a s (ȍ-ẹ́)
knjiž. sodelovanje: pritegniti koga h kulturnemu sodelu
SSKJ²
sodeloválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sodelovanje: otroci potrebujejo sodelovalno skupno igro / sodelovalni odnosi v kmečkem okolju
SSKJ²
sodelovánje -a s (ȃ)
glagolnik od sodelovati:
a) poudarjati sodelovanje staršev in učiteljev pri vzgoji / gospodarsko, kulturno, politično sodelovanje med sosednjimi deželami; sodelovanje z neuvrščenimi državami; oblike sodelovanja / poslovno sodelovanje
b) zahvaliti se komu za sodelovanje / koncert je pripravil radijski orkester v sodelovanju z drugimi orkestri skupno
c) sodelovanje pri gradnji elektrarne / sodelovanje v strokovnih revijah / dobiti priznanje za sodelovanje v društvu
č) dokazali so mu sodelovanje pri atentatu / sodelovanje na tekmovanju; pravica do sodelovanja v natečaju
d) spodbujati otroke k sodelovanju pri pouku; predstava je izzvala živahno sodelovanje občinstva
SSKJ²
sodelováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti dejavno povezan zaradi skupne dejavnosti: čeprav sta delala na istem področju, nista sodelovala; že dolgo sodelujejo z vsemi istovrstnimi organizacijami; igralci so na predstavi premalo sodelovali / obe državi uspešno sodelujeta; gospodarsko, politično sodelovati z deželami v razvoju / ta podjetja poslovno dobro sodelujejo
// pomagati komu pri opravljanju kake naloge, dejavnosti: več let je sodeloval s predsednikom / sodeloval je z Osvobodilno fronto
2. skupaj z drugimi biti udeležen pri kakem delu: navesti vse, ki so sodelovali pri knjigi; sodeloval je pri projektu / podjetje je sodelovalo pri gradnji plinovoda / sodeluje pri pevskem zboru je član pevskega zbora; v komisijah sodeluje širok krog občanov vanje je vključen; sodeluje v domačih in tujih revijah objavlja v njih svoje prispevke
// skupaj z drugimi biti aktivno udeležen pri kakem dogodku: sodelovati na natečaju, velesejmu; sodelovati v akciji za čisto okolje / sodelovati na razstavi razstavljati / zaslišali so vse, ki so sodelovali pri pretepu / kot geslo olimpijskih iger pomembno je sodelovati, ne zmagati
3. spremljati kako dogajanje z mislimi, dejanji: prizadeval si je, da bi občani na sestanku sodelovali; otroci pri pouku sodelujejo; občinstvo je pri predstavi živahno sodelovalo
    sodelujóč -a -e:
    na razstavi sodelujoči slikarji; sam.: razdeliti sodelujočim spominske značke
SSKJ²
sóden -dna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji prvotnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi
2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni pripravnik; nekdaj sodni pristav, svetnik / sodni okoliš / sodni zapori nekdaj zapori za priprte osumljence, obtožence
● 
sodni dan ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. pohiti vendar, kaj misliš, da te bodo do sodnega dne čakali (zelo) dolgo; ekspr. tega do sodnega dne ne bom pozabil nikoli; knjiž., ekspr. po sodnem dnevu svetovne vojne po grozotah, razdejanju; star. Bog ga je poklical pred sodni stol umrl je
♦ 
med. sodna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; pravn. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre; sodni kolek kolek, s katerim se sodišču plačujejo takse; sodni nalog; sodni senat, zbor; sodni stroški stroški v zvezi s sodnim postopkom; sodna oblast; sodna obravnava, razprava; sodna poravnava poravnava pred sodiščem v postopku tožbe; rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem; zgod. sodni gospod v fevdalizmu zemljiški gospod s sodno oblastjo za svoje zemljiško gospostvo
    sódno prisl.:
    sodno preklicati; sodno overovljen podpis
SSKJ²
sòdeželàn in sòdeželán tudi sòdeželján tudi sòdeželjàn -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ)
kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele, pokrajine: odnos Avstrijcev do slovenskih sodeželanov na Koroškem / knjiž. Trubarjev sodeželan Levstik rojak
SSKJ²
sodílo -a s (í)
knjiž. merilo, kriterij: zanj je razvidnost nezmotljivo sodilo resničnosti; kolikost ne more biti sodilo za vrednoto / ocenjevati po slučajnih, zunanjih sodilih
SSKJ²
sodín -a m (ȋ)
zgod., v fevdalizmu izvršilni organ zemljiškega gospoda z določeno upravno, sodno funkcijo: izvoliti, postaviti kakega podložnika za sodina
SSKJ²
sodíšče -a s (í)
organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: ustanoviti sodišče; vložiti tožbo na sodišču; sedež sodišča / biti zaposlen na sodišču / okrožno, ustavno, vrhovno sodišče; pritožiti se na višje sodišče / Sodišče Evropske unije / ekspr. sem hodi na malico celo sodišče vsi zaposleni pri tem organu
// sodnik ali skupina sodnikov, ki sodi, odloča o kaki pravni zadevi: sodišče ga je obsodilo, oprostilo; sodišče je bilo sestavljeno iz treh, petih sodnikov; posvetovanje, sodba sodišča / pazi, sicer se boš zagovarjal pred sodiščem / porotno sodišče v nekaterih državah sodišče, sestavljeno iz sodnikov in porotnikov za obravnavanje hujših kaznivih dejanj ali pomembnejših pravdnih zadev in odločanje o njih / kot nagovor spoštovano sodišče
// poslopje tega organa: zidati sodišče; trg pred sodiščem / na sodišču še gorijo luči
● 
pog. dati koga sodišču obtožiti, obdolžiti ga; ekspr. če mi denarja ne vrneš, bom šel na sodišče te bom tožil; ekspr. postaviti koga pred sodišče narediti, da se mu sodi
♦ 
pravn. civilno, disciplinsko, kazensko sodišče; izredno sodišče ustanovljeno v izrednih razmerah in s posebno pristojnostjo; naglo sodišče izredno sodišče v času vojne, nemirov, ki navadno izreka smrtno kazen ali oprostitev; računsko sodišče ki se ukvarja z neodvisnim nadzorom nad državnimi računi, državnim proračunom in javno porabo; vojaško sodišče ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; zapuščinsko sodišče oddelek sodišča, ki obravnava zapuščinske zadeve; samoupravna sodišča v socializmu ustanovljena s samoupravnim aktom; sodišče združenega dela v socializmu družbeni organ, ki odloča v sporih, nastalih v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v združenem delu; sodišče druge, prve stopnje; predsednik sodišča sodnik, ki je predstojnik sodne uprave; rel. cerkveno sodišče ki obravnava nekatere važnejše cerkvenopravne zadeve vernikov; zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki; inkvizicijsko sodišče; plemiško sodišče v fevdalizmu ki ga sestavljajo plemiči in ima sodno oblast nad njimi
SSKJ²
sodíščen -čna -o (ȋ)
pridevnik od sodišče: sodiščna pisarna
Število zadetkov: 172921