Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dobréti -ím nedov. (ẹ́ í)
nav. 3. os., star. prijati, dobro deti: gorski zrak mu dobri
SSKJ²
dobríčina1 -e m (ȋ)
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: stari dobričina se je temu zelo čudil; delal je vtis nekoliko zmedenega dobričine
SSKJ²
dobríčina2 -e ž (ȋ)
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: naš učitelj je prava dobričina; poznam ga, stara dobričina je; odličen tovariš je in velika dobričina
SSKJ²
dobríčnež -a m (ȋ)
zastar. dobrodušen, dobrosrčen človek: mož je velik dobričnež
SSKJ²
dobríčnik -a m (ȋ)
zastar. dobrodušen, dobrosrčen človek: to je velik dobričnik; kako se je razvnel, stari dobričnik
SSKJ²
dobríka -e ž (í)
nar. dobrovita
SSKJ²
dobríkanje -a s (ī)
glagolnik od dobrikati se: pridobil si ga je z dobrikanjem / dobrikanje psa
SSKJ²
dobríkati se -am se nedov. (ī)
izkazovati komu prijaznost, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ni njegova navada, da bi se dobrikal; zaman se ji dobrikaš; toliko časa se mu je dobrikal, da je privolil / pes se mi dobrika
    dobrikajóč se -a -e:
    pes se je dobrikajoč stisnil h gospodarju; spregovoriti z dobrikajočim se glasom
SSKJ²
dobríkav -a -o prid.(í)
ki se (rad) dobrika: dobrikav človek / govoriti sladke, dobrikave besede
    dobríkavo prisl.:
    dobrikavo ji je pogledal v oči
SSKJ²
dobríkavost -i ž (í)
lastnost dobrikavega človeka: njena dobrikavost mu že preseda
SSKJ²
dobrín -a m (ȋ)
agr. krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom, odporen zlasti proti raku:
SSKJ²
dobrína -e ž (í)
1. nav. mn. kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb: pridobivati, proizvajati dobrine; gospodarske, potrošne dobrine; težiti po vedno novih materialnih dobrinah; duhovne dobrine; ustvarjati kulturne dobrine; izmenjava raznih dobrin
2. korist2: cepljenje proti boleznim je velika dobrina naših otrok; to je dobrina za vse ljudi
3. knjiž. dobra, pozitivna lastnost: etične dobrine; planinstvo vzbuja v ljudeh moralne dobrine
SSKJ²
dobríti -ím nedov., dobrèn (ī í)
nav. 3. os., star. biti všeč, ugajati: tvoj nasvet mi dobri; brezoseb.: ali vam dobri pri nas? naredi, kakor ti bo dobrilo / preprosta kmečka hrana mu je zelo dobrila prijala, dobro dela
SSKJ²
dôbro -a s (ó)
zastar. dobrina: dobra so se kopičila v rokah posameznikov
Celotno geslo Pohlin
dobro1 [dóbro] prislov
  1. dobro
  2. dodobra
Celotno geslo Pohlin
dobro2 [dóbro]

ime črke d

PRIMERJAJ: d

SSKJ²
dobro... prvi del zloženk
nanašajoč se na dober: dobrodelen, dobrohoten, dobronameren, dobrosrčen; dobrodošel / dobrovoljec
SSKJ²
dobrobít1 -a m (ȋ)
knjiž., s prilastkom blaginja, blagor: to je jamstvo za njegov dobrobit
SSKJ²
dobrobít2 -i ž (ȋ)
knjiž., s prilastkom blaginja, blagor: delati za dobrobit domovine; skrbeti za dobrobit otrok; duhovna dobrobit
SSKJ²
dobročúden -dna -o prid. (ȗ)
ki je dobre, blage čudi, narave: vedeli so, da je dobročuden / dobročudna papiga
Število zadetkov: 111208