Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
košátenje -a s (á)
glagolnik od košatiti se: košatenje žensk / košatenje krošnje
SSKJ²
košatíja -e ž (ȋ)
star. bahanje, postavljanje, ponašanje: svatba naj bo preprosta, ne maram košatije / mesto je kipelo v svoji košatiji mogočnosti, imenitnosti
SSKJ²
košátiti se -im se nedov. (á ȃ) ekspr.
1. postavljati se, ponašati se: pijanci so se prepirali in košatili; košatil se je pred njo; košati se kakor petelin / košatil se je s svojimi uspehi bahal / v soncu so se košatila pšenična polja
2. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: v naši hiši se ne bo košatila; pren. pri hiši se je košatil napuh
3. knjiž. biti košat, bujno razraščen: krošnja se košati / ob cesti se košati drevje
SSKJ²
košatorép in košatorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́)
ki ima košat rep: košatorep lisjak; košatorepa veverica
SSKJ²
košatorépka -e ž (ẹ̑)
ekspr. žival, ki ima košat rep, navadno lisica: podnevi si košatorepka ni upala blizu hiš
SSKJ²
košátost -i ž (á)
lastnost, značilnost košatega: košatost gozdnega drevja / občudoval je košatost njenih las / ekspr. odbijal je s svojo košatostjo v obnašanju in govorjenju
SSKJ²
kóšava -e ž (ọ̑)
jugovzhodni veter v Podonavju, zlasti v Vojvodini, ki piha predvsem v hladni polovici leta: zunaj brije, piha košava
SSKJ²
koščák -a m (á)
1. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje: koščake je težko stolči / na vrtu ima nekaj koščakov dreves s takimi orehi
2. ekspr. krepek, trden človek: bil je mlad koščak z rjavo brado
♦ zool. manjši sladkovodni rak z ozkim glavoprsjem in belkastimi nogami, Astacus torrentium
Celotno geslo Hipolit
koščak samostalnik moškega spola
Celotno geslo Hipolit
koščast pridevnik
SSKJ²
koščàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ekspr. zelo suh, koščen: koščat obraz; koščata roka / bil je suh in koščat
SSKJ²
kóšček -čka m (ọ́)
manjšalnica od kos(ec): odlomiti košček / razrezati na koščke / košček kruha / košček sladkorja / ob koči je košček njive
● ekspr. raztrgati na drobne koščke čisto, popolnoma; ekspr. mesto obnavljajo po koščkih postopno
Celotno geslo Hipolit
košček samostalnik moškega spola
SSKJ²
koščén -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na kost: koščeni izrastki / koščeno ogrodje / koščeni izdelki; nož s koščenim ročajem
2. ki ima zelo vidne, izstopajoče kosti: koščen obraz, prst; prijela ga je s svojo koščeno roko; koščeno lice / je visok in koščen človek / ekspr. koščen konj je s težavo vlekel voz zelo suh
♦ anat. koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta; koščeni polž spiralasto zaviti kanal koščenega labirinta; les. koščeni les zelo trd les
    koščéno prisl.:
    koščeno bele hiše
Celotno geslo Hipolit
koščen pridevnik
Celotno geslo Hipolit
koščenica samostalnik ženskega spola
SSKJ²
koščenják -a m (á)
ekspr. zelo suh, koščen človek: kaj bo takle koščenjak
SSKJ²
koščénka -e ž (ẹ̄)
ekspr. zelo suha, koščena ženska: debeluške in koščenke / pride koščenka s koso smrt
SSKJ²
koščenolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ki ima zelo suha, koščena lica, koščen obraz: koščenoličen človek / koščenoličen obraz
SSKJ²
koščénost -i ž (ẹ̑)
značilnost koščenega: koščenost obraza; koščenost in mišičavost
Število zadetkov: 136862