kostréba -e ž (ẹ̄)
bot. visoka trava s svetlo zelenimi klaski v latu, Echinochloa crus-galli: strnišče, poraslo s kostrebo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
kostúm -a m (ȗ)
1. oblačilo, v katerem se igra v gledališču, filmu: kupiti nove kostume / filmski, gledališki kostum; temno rdeč kostum paža
// oblačilo, ki se obleče ob (maškaradni) zabavi: bili so v maskah in kostumih / kostum za maškarado
2. s prilastkom oblačilo, značilno za določeno dobo, deželo: antični, baročni kostum; škotski kostum
3. kostim: pod plaščem je imela karirast kostum
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; star. bila je v kopalnem kostumu kopalni obleki
1. oblačilo, v katerem se igra v gledališču, filmu: kupiti nove kostume / filmski, gledališki kostum; temno rdeč kostum paža
// oblačilo, ki se obleče ob (maškaradni) zabavi: bili so v maskah in kostumih / kostum za maškarado
2. s prilastkom oblačilo, značilno za določeno dobo, deželo: antični, baročni kostum; škotski kostum
3. kostim: pod plaščem je imela karirast kostum
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; star. bila je v kopalnem kostumu kopalni obleki
SSKJ²
kostumêr -ja m (ȇ)
kostumograf: je scenograf in kostumer / filmski kostumer
// nekdaj izdelovalec (gledaliških) kostumov: izučil se je za kostumerja
kostumograf: je scenograf in kostumer / filmski kostumer
// nekdaj izdelovalec (gledaliških) kostumov: izučil se je za kostumerja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
kostumírati -am nedov. in dov. (ȋ)
ukvarjati se z delanjem osnutkov za kostume, kostumsko opremo: inscenirati in kostumirati / kostumirati predstavo
ukvarjati se z delanjem osnutkov za kostume, kostumsko opremo: inscenirati in kostumirati / kostumirati predstavo
- kostumírati se
oblačiti se v kostum: igralca sta se kostumirala
- kostumíran -a -o:
kostumirani in maskirani igralci
SSKJ²
kostumográf -a m (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja s kostumografijo: je kostumograf v gledališču; scenograf in kostumograf
kdor se (poklicno) ukvarja s kostumografijo: je kostumograf v gledališču; scenograf in kostumograf
SSKJ²
kostumografíja -e ž (ȋ)
1. dejavnost, ki se ukvarja z delanjem osnutkov za kostume, kostumsko opremo: posvetiti se kostumografiji / oddelek za scenografijo in kostumografijo
2. knjiž. kostumi, kostumska oprema: razstava kostumografije
1. dejavnost, ki se ukvarja z delanjem osnutkov za kostume, kostumsko opremo: posvetiti se kostumografiji / oddelek za scenografijo in kostumografijo
2. knjiž. kostumi, kostumska oprema: razstava kostumografije
SSKJ²
SSKJ²
kostumográfka -e ž (ȃ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja s kostumografijo: nagrado je dobila kostumografka
ženska, ki se (poklicno) ukvarja s kostumografijo: nagrado je dobila kostumografka
SSKJ²
kostumográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kostumografe ali kostumografijo: scenografska in kostumografska oprema / kostumografske kreacije
nanašajoč se na kostumografe ali kostumografijo: scenografska in kostumografska oprema / kostumografske kreacije
SSKJ²
kostúmski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na kostum: scenski in kostumski osnutki / kostumska delavnica; kostumska oprema
nanašajoč se na kostum: scenski in kostumski osnutki / kostumska delavnica; kostumska oprema
Celotno geslo
Hipolit
kostus samostalnik moškega spola
SSKJ²
kòš kôša m, mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó)
1. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš; pozimi plete koše; zadeti koš na pleča; nositi gnoj v košu; star. reven kot Lahov koš zelo / koš stelje / oprtni koš; koš za listje
// v zvezi gnojni koš voz s košu podobno napravo: gnojni koš sta vlekla dva vola
2. manjša, navadno pletena posoda, zlasti za odpadni papir: raztrgal je pismo in ga vrgel v koš / koš za papir, smeti
3. pletena posteljica za dojenčka: otrok je v košu lepo zaspal
4. navadno v zvezi prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica: izbočiti prsni koš / preiskovati prsni koš s poslušanjem
5. šport., pri košarki naprava z obročem in mrežo, ki nima dna, v katero se meče žoga: žoga je padla v koš / metati, streljati na koš / skoki pod domačim in tujim košem
// dejstvo, da pride žoga v to napravo: dati koš; tekmovalci so dosegli sto košev
6. navt., navadno v zvezi jamborni koš majhna zavarovana ploščad na jamboru: ladja z jambornim košem; izvidnik v košu
7. mont. žarg. košu podobna kabina dvigala pri rudniku; kletka: v jamo se spuščajo v ozkem košu / dvigalni koš
8. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prinesla je cel koš novic; pošilja mu koš poljubčkov / poznal je na koše dovtipov zelo veliko
● ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. problema ne sodita v isti koš nista enaka; ekspr. meče vse v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi
♦ agr. koš del stiskalnice, v katerega se da drozga; čeb. koš pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; gozd. (drevesni) koš drevo z gostimi, bujno razraščenimi vejami, katerega spodnje segajo do tal; teh. sesalni koš mreža, ki zapira trdnim primesem dostop v sesalno cev črpalke; zool. koš zunanje ogrodje glavoprsja rakov deseteronožcev
1. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš; pozimi plete koše; zadeti koš na pleča; nositi gnoj v košu; star. reven kot Lahov koš zelo / koš stelje / oprtni koš; koš za listje
// v zvezi gnojni koš voz s košu podobno napravo: gnojni koš sta vlekla dva vola
2. manjša, navadno pletena posoda, zlasti za odpadni papir: raztrgal je pismo in ga vrgel v koš / koš za papir, smeti
3. pletena posteljica za dojenčka: otrok je v košu lepo zaspal
4. navadno v zvezi prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica: izbočiti prsni koš / preiskovati prsni koš s poslušanjem
5. šport., pri košarki naprava z obročem in mrežo, ki nima dna, v katero se meče žoga: žoga je padla v koš / metati, streljati na koš / skoki pod domačim in tujim košem
// dejstvo, da pride žoga v to napravo: dati koš; tekmovalci so dosegli sto košev
6. navt., navadno v zvezi jamborni koš majhna zavarovana ploščad na jamboru: ladja z jambornim košem; izvidnik v košu
7. mont. žarg. košu podobna kabina dvigala pri rudniku; kletka: v jamo se spuščajo v ozkem košu / dvigalni koš
8. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prinesla je cel koš novic; pošilja mu koš poljubčkov / poznal je na koše dovtipov zelo veliko
● ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. problema ne sodita v isti koš nista enaka; ekspr. meče vse v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi
♦ agr. koš del stiskalnice, v katerega se da drozga; čeb. koš pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; gozd. (drevesni) koš drevo z gostimi, bujno razraščenimi vejami, katerega spodnje segajo do tal; teh. sesalni koš mreža, ki zapira trdnim primesem dostop v sesalno cev črpalke; zool. koš zunanje ogrodje glavoprsja rakov deseteronožcev
Celotno geslo
Hipolit
koš samostalnik moškega spola
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1949
- 1950
- 1951
- 1952
- 1953
- 1954
- 1955
- ...
- 6844
- Naslednja »
Število zadetkov: 136862
Dostopnost